Svetovni dan duševnega zdravja na NIJZ OE Maribor

Približno 200 strokovnih delavcev iz šolstva, socialnega-varstva, zdravstva in nevladnih organizacij je spoznalo tudi delovanje Programa za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti “Pogovorimo se”, ki se izvaja na NIJZ OE Maribor ter druge vire pomoči na področju zasvojenosti v Podravju.

Uvodoma je vodja oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ OE Maribor, Christos Oikonomidis, dr. dent. med., specialist javnega zdravja, pozdravil vse udeležence ter predstavil stanje na področju različnih oblik zasvojenosti. Izpostavil da področje zasvojenosti v duhu modernega časa izgublja svojo enoznačno opredelitev na račun nekemičnih oblik zasvojenosti, ki zajemajo potencialno vse vrste ekscesivnega kompulzivnega škodljivega vedenja. Tako duševne motnje in zasvojenosti predstavljajo vse večje breme za posameznike, njihove bližnje in tudi za družbo, zato so prizadevanja javnozdravstvene stroke na prvem mestu usmerjena na ustvarjanje ustreznih pogojev in krepitvi duševnega zdravja zlasti populacije otrok in mladostnikov, da se proces razvoja zasvojenosti sploh ne bi začel.

Sledilo je predavanje Anje Durjava, univ. dipl. psih., ki se pri svojem delu na NIJZ OE Maribor posveča preventivnemu delovanju in ozaveščanju na področju duševnega zdravja. V svojem predavanju je pojasnila, kako negativne in travmatske izkušnje v otroštvu vplivajo na duševno in telesno zdravje skozi celotno življenjsko obdobje, vključno s povečanjem tveganja za razvoj zasvojenosti. Izpostavila je, da izpostavljenost otrok kroničnemu stresu vpliva na njihov nevrobiološki razvoj, zaradi česar se zmanjša njihova sposobnost ustreznega odzivanja na neprijetna čustva in soočanja s težavami. Otroci tako skozi čas razvijejo nezdrave prilagoditvene vzorce vedenja in odzivanja (kot je npr. zloraba substanc ali samopoškodovalno vedenje).

V nadaljevanju je Breda Lukavečki Družovec, univ. dipl. soc., regijska koordinatorica na področju alkohola na NIJZ OE Maribor, na kratko predstavila javnozdravstvene vidike rabe alkohola v Sloveniji in Podravju. Poudarila je, da Slovenija sodi med evropske države z nadpovprečno registrirano porabo alkohola na prebivalca (starejšega od 15 let), v Podravju pa je registrirana poraba alkohola še višja od državnega povprečja. Tvegano in škodljivo pitje alkohola je eden glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za prezgodnje smrti, bolezni, poškodbe in nasilje, ki bi se jim lahko izognili.

Sledilo je predavanje dr. Andreja Perka, univ. dipl. psih., ki že več kot 20 let vodi terapevtske skupine po modificirani Rugljevi socialno-andragoški metodi, s čimer pomaga ljudem in njihovim svojcem pri premagovanju zasvojenosti. V svojem predavanju je na začetku izpostavil, da problem alkoholizma ni samo stvar osebe, ki je zasvojena z alkoholom, pač pa tudi njenih bližnjih (vsaj partnerja in še enega otroka), kar po grobih ocenah nanese na 780 tisoč ljudi. Zatem je pa predstavil še svoje dolgoletne izkušnje in spoznanja o vzrorkih in posledicah stisk, ki se pojavljajo pri odraščanju in bivanju v disfunkcionalnih družinah, kjer je prisoten alkohol.

V nadaljevanju je Ajda Petek, univ. dipl. kom., dolgoletna sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, spregovorila o pasteh prekomerne rabe interneta. Gre za pojav, ki predstavlja vedno večji izziv modernega načina življenja, zato je pomembno, da se nenehno ozaveščamo o t. i. internetnih zajčjih luknjah, katerih namen je, da ostajamo čim dlje pred zasloni. Opozorila je na različne strategije zasvoljivega dizajna digitalnih tehnologij ter razkrila njihov negativen vpliv na naše počutje in vedenje. Negativne učinke je potrdila tudi raziskava iz leta 2022, kjer so ugotovili, da se okrog ¾ najstnikov počuti prezasedene z internetom, družbenimi omrežji in mobilnim telefonom.

Sledilo je predavanje Vesne Šmarčan, univ. dipl. psih., in Leje Furlan, univ. dipl. soc., ki na NIJZ OE Maribor v okviru Programa “Pogovorimo se” delata z mladimi uporabniki drog in njihovimi svojci. V svojem predavanju sta predstavili preliminarne rezultate raziskave “Pregled stališč znanj in trenutnih praks na področju prepovedanih drog in zasvojenosti med strokovnimi delavci OŠ, SŠ in dijaških domov”. Ključne ugotovitve so, da strokovni delavci poročajo o pomanjkanju znanj za ustrezno odzivanje ter si želijo smernic in protokolov ustreznega delovanja. Najpogostejši razlogi za slabšo odzivnost strokovnih delavcev so strahovi, da imajo premalo dokazov o mladostnikovi uporabi prepovedanih drog, strahovi pred odzivom staršev, mladostnikov, in sodelavcev v primeru, da se odločijo odzvati, pomanjkanje znanj in premalo usmeritev, kako peljati takšno obravnavo.

V zadnjem delu srečanja je Vanja Žmak, prof. soc. in teol., predstavila Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti – “Pogovorimo se”, ki se izvaja na mariborski območni enoti NIJZ. Strokovne delavke programa nudijo brezplačno podporo tistim, ki so se znašli v težavah z zasvojenostmi, hkrati pa izvajajo različne preventivne aktivnosti na tem področju. Strokovno verificiran program zajema individualno obravnavo uporabnikov, integriranih v okolju, socialno rehabilitacijo eksperimentatorjev in zasvojenih oseb, vzporedno svetovanje družini in poldnevni center. V letu 2023 se je program uradno razširil še na področje nekemičnih zasvojenosti, s čimer sistematično naslavlja sopojavnost različnih oblik zasvojenosti.

Srečanje je povezovala Sanja Tkalec, mag. psih., regijska koordinatorica Programa Mira na NIJZ OE Maribor.