Regijsko strokovno srečanje »Varno in zdravo prehranjevanje v šolah in vrtcih v Podravju«

Z uvodnimi besedami je srečanje otvoril Christos Oikonomidis, dr. dent. med., spec. javnega zdravja, vodja oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ – OE Maribor. Poudaril je, da ponudba zdravih in  uravnoteženih obrokov v šolah, poleg izobraževanja in ozaveščanja otrok o pomenu zdrave prehrane, predstavlja pomemben javno-zdravstveni ukrep. Šola namreč predstavlja okolje, kjer naj bi imel otrok s prehrano pozitivne izkušnje, pozitivno zavedanje, da  uravnotežena  prehrana ugodno vpliva na njegovo zdravje.

Nataša Dolinšek, univ. dipl. san. inž., spec. klin. diet. in Lana Jaklin, mag. san. inž. iz NIJZ OE Maribor sta predstavili koncept in ugotovitve strokovnega spremljanja prehrane v vzgojno – izobraževalnih zavodih v šolskem letu 2022/23. V preteklem šolskem letu je bilo strokovno spremljanje prehrane opravljeno v 40 vzgojno – izobraževalnih zavodih. Ključne ugotovitve in priporočila:

• Več kot polovica zavodov zagotavlja sadje ali zelenjavo v vsakem obroku, vendar je predvsem pri zajtrkih in malicah zelenjava še vedno preredko zastopana.
• Na jedilnikih so preredko zastopani polnozrnati izdelki in kaše, stročnice, ribe in ribje jedi ter mleko in priporočeni mlečni izdelki; prepogosto pa se vključuje rdeče meso in mesne izdelke iz rdečega mesa.
• Zavodi v jedilnike prepogosto vključujejo odsvetovana živila, ki sicer niso prepovedana, priporoča pa se, da so vključena redko in v kombinaciji s priporočenimi živili. Predvsem se prepogosto vključujejo pekovski in slaščičarski izdelki, industrijski deserti in sladkani mlečni izdelki ter homogeni mesni izdelki.
• Še vedno se za pripravo jedi ponekod uporablja cvrtje v globoki maščobi, jušne kocke, koncentrate ter dodatke jedem, ki praviloma vsebujejo več soli in ojačevalcev okusa pa tudi polgotove in gotove jedi (npr. konzervirane omake, mesne jedi), ki so običajno manj kakovostne sestave in imajo višjo vsebnost aditivov. Uživanje tovrstnih živil vpliva na otrokov okus, posledično neješčnost in pretirano izbirčnost.
• Organizatorji prehrane navajajo so, da pri sestavi jedilnika težko uskladijo želje otrok in staršev na eni strani in priporočil na drugi. Ob tem izpostavljajo problem pomanjkanja kadra, prostorskih omejitev v kuhinjah, pa tudi visokih cen živil.

V nadaljevanju je doc. dr. Evgen Benedik, dipl. inž. živ. teh., klinični dietetik izpostavil zakaj restriktiven način prehranjevanja ni ustrezen kadar govorimo o prehrani otrok in mladostnikov. Izpostavil je predvsem vegansko prehrano. Otroci namreč odločitev glede načina prehranjevanja ne morejo sprejemati sami, zanje so odgovori starši in skrbniki. Otroci za svojo rast in razvoj potrebujejo raznoliko in kvalitetno hrano, ki vključuje živila rastlinskega in živalskega izvora. Noben restriktiven način prehranjevanja ni primeren, še posebej ne za otroke.

Vzgojno izobraževalni zavodi se soočajo s problematiko zagotavljanja ustreznih dietnih jedilnikov, zlasti ko gre za zapletene primere z ozkim naborom dopustnih živil. Gospod Matej Pangerl, dipl. inž. živ. teh.,  organizator prehrane v Osnovni šoli Slave Klavore Maribor in Osnovni šoli Martina Konšaka Maribor nam je predstavil, kako se s temi izzivi vzgojno izobraževalni zavodi soočajo v praksi.

Mag. Simona Mušič, prof. biologije in gospodinjstva je predstavila projekt NIJZ, glede uživanja polnozrnatih živil v osnovnih šolah ki se pričenja s šolskim letom 2023/24. Projekt se imenuje: Pomen povezovanja prehranskih vsebin in organizirane šolske prehrane na primeru polnozrnatih živil. Čeprav v večini vzgojno izobraževalnih zavodov jedilnike načrtujejo strokovno usposobljeni organizatorji prehrane, bo tovrstno sodelovanje doprineslo k večjemu napredku na tem področju – želimo si, da bi čim več otrok in mladostnikov ozavestilo, da so polnozrnati izdelki boljša izbira od tistih iz bele moke.

Zaključimo lahko, da je organiziranost prehrane v podravskih in slovenskih šolah na splošno na izjemno visokem nivoju in smo lahko v evropskem prostoru drugim državam na tem področju vzor. Seveda ima obstoječa organiziranost tudi določene pomanjkljivosti, predvsem kar se tiče javnega naročanja, normativov za kuhanje in organizatorje prehrane ter normativov, ki bi rešili prostorsko stisko v kuhinjah.

Pripravili: Nataša Dolinšek, Lana Jaklin, NIJZ – OE Maribor