Uvodna beseda je pripadla Mateji Jandl, dr.med., spec. javnega zdravja, vodja strokovne skupine za droge iz centralne enote NIJZ ter Christosu Oikonomidisu, dr.dent.med., spec. javnega zdravja, vodja oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ-OE Maribor. Udeležence srečanja je pozdravila tudi Liljana Zorko, vodja sektorja za zdravstvo in socialno varstvo pri mestni občini Maribor.
Na dogodku pa smo obeležili tudi častitljivo obletnico delovanja socialnovarstvenega programa Center za preprečevanje odvisnosti Maribor, ki že 25 let pomembno sooblikuje reševanje tovrstne problematike v Podravju in širše. »Uporabniki sporočajo kaj so njihove potrebe in želje, če poskušamo z njimi govoriti isti jezik,« je povedala Vanja Žmak, strokovni vodja socialnovarstvenega programa »Center za preprečevanje odvisnosti«. V okviru programa poteka socialna rehabilitacija eksperimentatorjev in odvisnikov, vzporedna terapija družine in poldnevni center ter veliko drugih dodatnih aktivnosti, osnovni cilj pa je stabilna, doživljenjska abstinenca na področju drog. Že več kot desetletje sodelujejo tudi v mednarodnih projektih, zadnji so NPS (ki je namenjen hitremu zaznavanju novih psihoaktivnih substanc in oceni tveganja), Make the difference (namenjen otrokom družin, kjer je prisotna zasvojenost) in usposabljanje za zgodnje identificiranje mladostnikov, ki posegajo po drogah in ustrezna pomoč (namenjen opolnomočenju svetovalnih delavcev za delo z mladostniki).
Osrednji dogodek strokovnega srečanja pa je bila okrogla miza z dvema priznanima strokovnjakoma izr.prof. dr. Hojko Gregorič Kumperščak, dr.med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije ter Zoranom Milivojevićem, dr.med., specialist psihiatrije, psihoterapevt in transakcijski analitik, ki jo je s posebnim občutkom povezovala novinarka Darja Potočan. Opozorila sta na porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih (v zadnjih 20-ih letih kar za 65 %), predvsem depresije, anksioznih motenj in motenj hranjenja, med njimi predvsem anoreksije, ki se je v času epidemije enormno povečala med osnovnošolci. Vedno več in vedno mlajši otroci in mladostniki posegajo tudi po drogah, opažajo pa tudi, da so psihotične motnje pri mladostnikih zadnjih nekaj let v večini primerov povezane z uživanjem psihoaktivnih substanc (PAS). Strokovnjaka sta se strinjala, da je toleranca do marihuane v družbi previsoka – nekatere raziskave kažejo, da je med mladostniki v Sloveniji za 10 % višja kot v drugih državah, kar vpliva na prepozno odreagiranje odraslih in kopičenje težav, ki s tem postajajo vse težje rešljive. Rešitve vidita v vrniti avtoritete nekaterim institucijam in odraslim, npr.šolam, centrom za socialno delo, … in jim ponovno dati kompetence, da lahko spet začnejo »vzgajati«. Otroke in mladostnike je potrebno naučiti reševanja težav in jih opremiti z orodji, da se bodo znašli v življenju, ne pa jih pretirano zaščititi, saj so neuspehi nujni za zdrav razvoj. Starši pa so tisti, ki s svojim vzorom in z avtoritativno vzgojo, otroku nudijo ljubezen in disciplino, njihov osnovni cilj pa bi moral biti otroka socializirati, da postane samostojen in odgovoren, ne pa izključno nuditi ugodje in ga ščititi pred vsakršno frustracijo. Celotna okrogla miza je dostopna tukaj.
V drugem delu strokovnega srečanja je Milan Stojanović, dr.med., spec. javnega zdravja iz NIJZ-OE Maribor opozoril na problem elektronskih cigaret, ki vsebujejo bolj ali manj vse sestavine, katere vsebujejo tudi klasične cigarete, tudi nikotin. Elektronske cigarete niso pripomoček za odvajanje od kajenja, saj raziskave kažejo, da jih 90 % še vedno uporablja klasično cigareto, kar privede do dvojne rabe. Mladostniki, ki uporabljajo elektronske cigarete, pa imajo 4-krat višje tveganje za kajenje in kadijo bodisi bolj intenzivno, bodisi bolj pogosto, kajenje el.cigaret pa je povezano tudi z uporabo drugih PAS. David Razboršek iz Zavoda Vozim je predstavil njihove medijske kampanje in druge aktivnosti na področju preventivnega dela s področja rabe alkohola, spregovorili pa smo tudi o težavah na področju digitalne zasvojenosti, ki je času epidemije prav tako v porastu. Žal mladostnikov ne moremo več vzgajati za abstinenco pred zasloni, ampak za njihovo varno in odgovorno rabo. Različni strokovnjaki so v ta namen v letošnjem letu pripravili smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki jih je v svojem prispevku predstavila Janja Srebrnič iz Centra Šteker in so dostopni tukaj.
Regijsko strokovno srečanje smo zaključili z mislijo, da vsi strokovni delavci na področju preprečevanja zasvojenosti stremimo k istemu cilju, da je reševanje teh problemov izredno kompleksno in da smo uspešnejši z dobrim medsektorskim povezovanjem in sodelovanjem.
