ZDRAVJE V GORENJSKIH OBČINAH 2020

Občina Bled je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,12, ki znotraj regije občino uvršča na 10. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva, z višjim in rastočim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim in padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.  Vse opazovano obdobje (2014- 2018) se je soočala z upadom prebivalstva.

Občina Bled se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, ki so:

• osnovno izobraženi odrasli (Bled 7,2 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj kot v UE (10,0 %) in gorenjski regiji (13,7 %) ter je druga gorenjska občina z najnižjim deležem najmanj izobraženih prebivalcev, ki se še znižuje;

• stopnja delovne aktivnosti (Bled 67,7 %, Slovenija 64,4 %), %), ki je nižja kot v UE (67,9 %) in v gorenjski regiji (68,0 %), se pa povečuje;

• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Bled 5,5 %, Slovenija 9,1 %), ki so nižje kot je v UE (8,5 %) in druge najnižje v gorenjski regiji (7,4 %);

• bolniška odsotnost (Bled 12,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je nižja kot v UE (15,1 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), občina je druga najmanj obremenjena v regiji, se pa povečuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

• prirast prebivalstva (Bled -4,7 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Radovljica (1,5 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰), občina beleži za Gorjami drugi najvišji upad prebivalstva na Gorenjskem;
• uporabniki konoplje (Bled 23,4 %, Slovenija 20,7 %), kar je več od povprečja UE Radovljica (21,3 %) in gorenjske regije (21,8 %) – več uporabnikov konoplje je na Gorenjskem le na Jesenicah, v Preddvoru in v Radovljici;
• presejanost v programu ZORA (Bled 67,8 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Radovljica (70,9 %) in gorenjske regije (70,8 %) – slabšo presejanost imajo na Gorenjskem občine Jezersko (61,2 %), Bohinj (63,6 %), Kranjska gora (66,1) in Preddvor (67,1);
• presejanost v programu DORA (Bled 67,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Radovljica (71,6 %) in gorenjske regije (75,3%) – slabšo presejanost ima na Gorenjskem le občina Bohinj.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• delež starejših prebivalcev (nad 80 let) (Bled 5,9 %, Slovenija 5,3 %), delež starejših prebivalcev je sicer nižji kot v UE Radovljica (6,4 %) in višji je kot v gorenjski regiji (5,6 %) in se pa še povečuje;
• prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Bled 4,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev ), kar je tudi manj kot v UE Radovljica (4,6 na 100 prebivalcev ) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), a se povečujejo;
• prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Bled 19,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je tudi manj kot v UE Radovljica (20,3 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev) in še upadajo;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Bled 13,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je enako kot v UE Radovljica (13,8 na 100 prebivalcev) in več pa kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), a upadajo.

Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, odzivnost v program Svit, bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let), umrljivost zaradi samomora;
• neugoden trend: bolezni neposredno pripisljive alkoholu, pomoč na domu, splošna umrljivost,  umrljivost zaradi vseh vrst raka.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• uporabniki konoplje
• presejanost v programu ZORA
• presejanost v programu DORA
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• pomoč na domu
• splošna umrljivost
• umrljivost zaradi vseh vrst raka

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Bohinj sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,92) , ki znotraj regije občino uvršča na 16. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva, z višjim in rastočim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim in padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.

Občina Bohinj se v 16 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, ki so:

• osnovno izobraženi odrasli (Bohinj 9,8 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj od povprečja UE (10,0 %) in regije (13,7 %) ter se znižuje;

• stopnja delovne aktivnosti (Bohinj 69,7 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (67,6 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še povečuje;

• telesni fitnes otrok (Bohinj 66,7, Slovenija 52,3), ki je nad povprečjem UE (57,5) in drugi najboljši v regiji za občino Žiri ter se še izboljšuje;

• bolniška odsotnost (Bohinj 15,5 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je več kot v UE (15,1 dni) in manj kot v gorenjski regiji (16,1 dni).

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov in sicer:

• prirast prebivalstva (Bohinj -4,3 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Radovljica (1,5 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰), večji upad prebivalstva je bil v letu 2018 le še na Bledu in v Gorjah;
• poškodovani v transportnih nezgodah (Bohinj 2,6 na 1000 prebivalcev, Slovenija 1,4), kar je slabše od povprečja za UE Radovljica (1,9) in za gorenjsko regijo (1,7), stopnja je najvišja v regiji in se še poslabšuje;
• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Bohinj 17,6 %, Slovenija 9,1 % ), ki je slabša od povprečja za UE Radovljica (8,5 %) in za gorenjsko regijo (7,4 %). Občina je v najslabšem položaju v regiji;
• presejanost v programu ZORA (Bohinj 63,6 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša od povprečja za UE Radovljica (70,9 %) in za gorenjsko regijo (70,8 %) ter se še poslabšuje – slabšo presejanost ima na Gorenjskem le občina Jezersko (61,2 %);
• presejanost v programu DORA (Bohinj 67,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Radovljica (71,6 %) in gorenjske regije (75,3%) – občina je na zadnjem mestu v regiji;
• bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) (Bohinj 3,4 na 1000 prebivalcev; Slovenija 1,9 na 1000 prebivalcev), ki so tudi slabše od povprečja UE Radovljica (2,7 na 1000 prebivalcev) in gorenjske regije (2,5 na 1000 prebivalcev), občina je na predzadnjem mestu v regiji, stanje se še poslabšuje;
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) (Bohinj 8,8 na 1000 prebivalcev; Slovenija 6,5 na 1000 prebivalcev), ki so tudi slabši od povprečja za UE Radovljica (7,9 na 1000 prebivalcev) in za gorenjsko regijo (7,3 na 1000 prebivalcev), občina je na zadnjem mestu v regiji.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• starejše prebivalstvo (nad 80 let) (Bohinj 7,3 %, Slovenija 5,3 %), delež starejših prebivalcev je višji kot v UE Radovljica (6,4 %) in v gorenjski regiji (5,6 %) – občina sodi med gorenjske občine z najvišjim deležem starejših, višji delež ima na Gorenjskem le Preddvor (8,0 %);
• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Bohinj 21,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE Radovljica (20,3 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ) in se še zmanjšujejo;
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Bohinj 13,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE Radovljica (12,3 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev);
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Bohinj 3,4, Slovenija 2,1), kar je več kot v UE Radovljica (2,6) in v gorenjski regiji (2,1) – več hospitalizacij zaradi srčne kapi imajo na Gorenjskem le Jesenice (3,9), stopnja se  povečujejo;
• bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Bohinj 3,9 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), kar je več kot v UE (2,6 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev), občina je po tem kazalniku na zadnjem mestu v regiji, stopnja se povečuje.

Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: odzivnost v Program Svit, pomoč na domu, klopni meningoencefalitis, splošna umrljivost, umrljivost zaradi BSO, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi samomora;

• neugoden trend: razvitost občine,  astma pri otrocih in mladostnikih.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• poškodovani v transportnih nezgodah
• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji
• presejanost v programu ZORA
• presejanost v programu DORA
• bolezni, neposredno pripisljive alkoholu
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih
• astma pri otrocih in mladostnikih

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Cerklje na Gorenjskem sodi med nadpovprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 1,27), ki se znotraj regije uvršča na 2. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja s nižjim prirastom prebivalstva in z višjo ter rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Delež starejših prebivalcev (nad 80 let) se povečuje, izboljšuje se izobrazbena struktura, saj upada delež osnovno izobraženih odraslih.

Občina Cerklje na Gorenjskem se v 13ih od 35ih spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so:

• razvitost občine (Cerklje na Gorenjskem 1,27, Slovenija 1,0), ki je za Žirmi druga najvišja v  regiji in se še izboljšuje;

• stopnja delovne aktivnosti (Cerklje na Gorenjskem 68,6 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (68,3 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še povečuje;

• presejanost v programu DORA (Cerklje na Gorenjskem 80,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (74,9 %) in gorenjske regije (75,3%) – občina je po presejanosti v DORI na 4. mestu v regiji (za Železniki, Gorenjo vasjo-Poljanami in Šenčurjem);
• bolniška odsotnost (Cerklje na Gorenjskem 14,3 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je manj od povprečja UE (15,5) in regije (16,1), občina je z bolniško odsotnostjo tretja najmanj obremenjena v regiji, se pa povečuje;
• novi primeri raka pljuč (Cerklje na Gorenjskem 30, Slovenija 67) – občina je najmanj obremenjena v gorenjski regiji (71);
• umrljivosti zaradi raka pljuč (Cerklje na Gorenjskem 13, Slovenija 41) – občina je najmanj obremenjena v gorenjski regiji (41).

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika in sicer:

• prirast prebivalstva (Cerklje na Gorenjskem 1,8 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta v UE (6,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);

• pomoč na domu (Cerklje na Gorenjskem 0,9 %,  Slovenija 1,7 %) – občina v regiji zaostaja le za Jezerskim.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Cerklje na Gorenjskem 21,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ) in se znižuje;
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Cerklje na Gorenjskem 11,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (11,4 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev) in se še znižuje;
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Cerklje na Gorenjskem 1,1, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,7 na 100.000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1) – tretja najmanj obremenjena občina v regiji;
• novi primeri raka (Cerklje na Gorenjskem 1,1, Slovenija 2,1), kar je najmanj v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Cerklje na Gorenjskem 11,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), manj prejemnikov zdravil za duševne motnje ima le občina Gorje.

Za dva kazalnika pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: osnovno izobraženi odrasli, telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, odzivnost v Program Svit, presejanost v Programu ZORA, klopni meningoencefalitis;

• neugoden trend: splošna umrljivost, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• pomoč na domu
• splošna umrljivost
• umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Gorenja vas – Poljane je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,16), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti v zadnjem obdobju uvršča na 8. mesto. V letih 2014-17 se občina beležila porast prebivalstva, značilno višji od slovenskega povprečja, v letu 2018 pa se je prvič soočila z upadom prebivalstva, ki celo značilno odstopa od slovenskega povprečja. Delež starejšega prebivalstva, starega 80 ali več let, raste, vendar je še vedno med najnižjimi na Gorenjskem. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se znižuje. Stopnja delovne aktivnosti se zvišuje, v regiji je višja le v Žireh in Železnikih.

Občina Gorenja vas – Poljane se v 18 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina Gorenja vas – Poljane v 8 kazalnikih, ki so:

• stopnja delovne aktivnosti (Gorenja vas – Poljane 70,7 %, Slovenija 64,4 %), občina ima tretjo najvišjo stopnjo delovne aktivnosti v regiji;
• telesni fitnes otrok (Gorenja vas – Poljane 65,0, Slovenija 52,3), ki je višji kot v UE (63,2) in regiji (56,4), občina je na 3. mestu v regiji ter se še izboljšuje;
• delež prekomerno prehranjenih otrok (Gorenja vas – Poljane 19,7 %, Slovenija 24,5 %), ki je višji kot v UE (18,7) in nižji kot v gorenjski regiji (21,6);
• odzivnost v program Svit (Gorenja vas – Poljane 78,1 %, Slovenija 64,6 %), kar je več kot v UE (76,7 %) in v regiji (68,2 %), občina je po odzivnosti na 3. mestu v regiji;
• pregledanost v programu ZORA (Gorenja vas – Poljane 76,8 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (76,2 %) in gorenjske regije (70,8%) – občina je po pregledanosti v programu ZORA na 3. mestu v regiji (za Železniki in Žirmi), a pada;
• presejanost v programu DORA (Gorenja vas – Poljane 85,7 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (81,5 %) in gorenjske regije (75,3%) – občina je po presejanosti v DORI na 2. mestu v regiji (za Železniki);
• bolniška odsotnost (Gorenja vas – Poljane 14,9 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je na ravni povprečja UE (14,8 dni) in manj od gorenjskega povprečja (16,1 dni), a raste;
• splošna umrljivost (Gorenja vas – Poljane 750, Slovenija 916 na 100.000 preb.), kar je najnižja splošna umrljivost v regiji.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina Gorenja vas – Poljane za štiri opazovane kazalnike in sicer:

• prirast prebivalstva (Gorenja vas – Poljane – 0,3‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE (3,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
• poškodovani v transportnih nezgodah (Gorenja vas – Poljane 2,0 na 1000 prebivalcev, Slovenija 1,4), kar je slabše od povprečja za UE (1,9) in gorenjske regije (1,7) ter se povečuje;
• delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji (Gorenja vas – Poljane 15,0 %, Slovenija 9,1 %), ki je slabši od povprečja UE (8,8 %) in gorenjske regije (7,4 %);
• bolnišnična zdravljenja zaradi KME (Gorenja vas – Poljane 52,7 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), kar je slabše od povprečja UE (33,3) in gorenjske regije (19,4), občina je za Preddvorom druga najbolj obremenjena občina v regiji, a se stanje izboljšuje.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Gorenja vas – Poljane 4,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (4,4 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), 2. najmanj obremenjena občina v regiji, a število prejemnikov raste;
• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Gorenja vas – Poljane 20,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (20,9 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev );
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Gorenja vas – Poljane 1,2, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
• bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Gorenja vas – Poljane 1,1, Slovenija 2,6), kar je manj kot v UE (2,0 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev), občina je najmanj obremenjena z bolnišničnimi zdravljenji zaradi možganskih kapi v regiji;
• incidenčna stopnja malignega melanoma (Gorenja vas – Poljane 57, Slovenija 26), kar je največ v regiji;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Gorenja vas – Poljane 10,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je najmanj v regiji.

Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:

• ugoden trend: zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 in več let), umrljivost zardi bolezni srca in ožilja (0-74 let), umrljivost zaradi samomora;
• neugoden trend: bolezni neposredno pripisljive alkoholu.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• poškodovani v transportnih nezgodah
• delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• bolnišnična zdravljenja zaradi KME

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Gorje sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,91), ki se znotraj regije uvršča na 17. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva in z nizkim ter padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev. Delež starejših prebivalcev (nad 80 let) se povečuje, raste tudi stopnja delovne aktivnosti, ki pa je v občini še vedno najnižja v regiji.

Občina se v osmih od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, ki sta:

• osnovno izobraženi odrasli (Gorje 9,3 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj od povprečja UE (10,0 %) in gorenjske regije (14,4 %);
• bolniška odsotnost (Gorje 15,1 dan, Slovenija 16,4 dni), kar je enako kot v UE (15,1 dan) in manj kot v gorenjski regiji (16,1 dan), a raste.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

• prirast prebivalstva (Gorje -10,8 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Radovljica (1,5 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰), občina ima največji upad prebivalstva v gorenjski regiji;
• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Gorje 15,5 %, Slovenija 9,1 % ), kar je slabše od povprečja UE Radovljica (8,5 %) in gorenjske regije (7,4 %), več prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji imata na Gorenjskem le Bohinj in Žiri, a padajo;
• bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) (Gorje 3,9 na 100 0 prebivalcev; Slovenija 1,9 na 1000 prebivalcev), kar je tudi slabše od povprečja za UE Radovljica (2,7 na 1000 prebivalcev) in za gorenjsko regijo (2,5 na 1000 prebivalcev), saj je občina najslabša v regiji, te bolezni pa še rastejo;
• umrljivost zaradi BSO (Gorje 143 na 100.000 prebivalcev, Slovenija 77), kar je tudi slabše od povprečja  (UE 71) in gorenjske regije (65) ), saj je občina najslabša v regiji, a še raste.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Gorje 21,1 na 100 prebivalcev , Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE Radovljica (20,3 na 100 prebivalcev), a manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ) in padajo;
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Gorje 14,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE Radovljica (12,3 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev).

Za devet kazalnikov pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, odzivnost v Program Svit, bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let), bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let), novi primeri raka, zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), klopni meningoencefalitis;
• neugoden trend: umrljivost zaradi vseh vrst raka.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji
• bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)
• umrljivost zaradi BSO
• umrljivost zaradi vseh vrst raka

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Jezersko je povprečno razvita slovenska in najmanj razvita gorenjska občina z indeksom razvitosti 0,86, ki pa se izboljšuje. Beleži pozitiven trend pri porastu prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti je višja kot v Sloveniji in se še povečuje. Delež najmanj izobraženih oseb je nižji kot v Sloveniji ter se še znižuje.  V nasprotju s splošnim trendom večanja deleža starejših od 80 let v Sloveniji, je na Jezerskem v obdobju 2014-2018 zabeležen trend upadanja.

Občina Jezersko se v treh od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v enem kazalniku:

• bolniška odsotnost (Jezersko 15,7 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je podobna kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni).

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina v dveh opazovanih kazalnikih in sicer:

• presejanost v programu ZORA (Jezersko 61,2 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša kot v UE (68,9 %) in je najslabša v gorenjski regiji (70,8 %);
• splošna umrljivost (Jezersko 1402 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je tudi višja kot v UE (833 na 100.000 preb.) in najvišja v gorenjski regiji (861 na 100.000 preb.) ter se še povečuje.

Za 18 kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Za tri kazalnike v letu 2020 ni bilo pojava. Oceno kazalnikov zelo otežuje majno število prebivalcev.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok, prekomerna prehranjenost otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi (majhne številke), zlomi kolka pri starejših, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi vseh vrst raka;
• neugoden trend: umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.

Priložnosti za ukrepanje:

• presejanost v programu ZORA
• splošna umrljivost
• umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc  in Darja Zupan

Mestna občina Kranj je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,20), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 5. mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja s slabšim prirastom prebivalstva, ki je bil v letih 2016 in 2017 celo negativen, ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Po deležu oseb z le osnovnošolsko izobrazbo (25 do 64 let) je občina med slabšimi na Gorenjskem, vendar se njihov delež znižuje. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.

Občina Kranj se v 21 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v osmih kazalnikih, ki so:

• razvitost občine (Kranj 1,20, Slovenija 1,0);

• stopnja delovne aktivnosti (Kranj 68,3 %, Slovenija 64,4 %), ki je enaka kot v UE (68,3 %) in podobna povprečju gorenjske regije (68,0 %) in raste;

• prekomerna prehranjenost otrok (Kranj 20,5 %, Slovenija 24,5 %), ki je podobna kot v UE (20,9 %), a nižja od povprečja gorenjske regije (21,6 %);
• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Kranj 6,0 %, Slovenija 9,1 %), ki so podobne kot v UE (6,3 %), vendar nižje od povprečja gorenjske regije (7,4 %) in padajo, nižji delež imata na Gorenjskem le Preddvor in Bled;

• odzivnost v program Svit (Kranj 66,6 %, Slovenija 64,6%), vendar je slabša kot v UE (67,5 %) in v gorenjski regiji (68,2 %), se pa izboljšuje;
• bolniška odsotnost (Kranj 15,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je podobna kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), se pa povečuje;
• splošna umrljivost (Kranj 809 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je nižja od povprečja UE (833 na 100.000 preb.) in regije (861 na 100.000 preb.);
• umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (Kranj 52 na 100.000 preb., Slovenija 77 na 100.000 preb.), ki je podobna kot v UE (55 na 100.000 preb.), vendar nižja od povprečja regije (65 na 100.000 preb.), se pa še znižuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov in sicer:

• prirast prebivalstva (Kranj 5,9 ‰, Slovenija 6,8 ‰), ki pa presega povprečje gorenjske regije (5,1 ‰), a je nižji kot v UE (6,3 ‰);
• poškodovani v transportnih nezgodah (Kranj 1,7 na 1000 preb., Slovenija 1,4 na 1000 preb.), ne odstopa pa od povprečja za UE (1,7 na 1000 preb.) in povprečja regije (1,7 na 1000 preb.), se pa izboljšuje;

• presejanost v programu ZORA (Kranj 68,2 %, Slovenija 71,7 %), ki je podobna povprečju UE (68,9 %), vendar slabša kot v povprečju v gorenjski regiji (70,8);
• pregledanost v programu DORA (Kranj 73,4 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi manjša od povprečne pregledanosti v UE (74,9 %) in v gorenjski regiji (75,3%);

• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Kranj 2,4 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je enako kot je v povprečju v UE (2,4 na 1000 preb.) in podobno kot v povprečju v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.), njihovo število se povečuje;
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) (Kranj 7,6 na 1000 preb., Slovenija 6,5 na 1000 preb.), kar je podobno kot je v povprečju v UE (7,4 na 1000 preb.) in v regiji (7,3 na 1000 preb.);

• klopni meningoencefalitis (Kranj 17,3 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), glede katerega pa je stanje ugodnejše kot je v UE (19,1 na 100.000 preb.) in regiji (19,4 na 100.000 preb.) in se izboljšuje.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Kranj 4,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je enako kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in podobno kot v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), se pa povečuje;
• prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Kranj 21,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), se za zmanjšuje;
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Kranj 11,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (11,4 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev);
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Kranj 1,7 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,1 na 1000 prebivalcev), ki jih je enako kot v UE (1,7 na 1000 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
• bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Kranj 1,9 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), ki jih je enako kot v UE (1,9 na 1000 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev);
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Kranj 13,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in podobno kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa zmanjšuje.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok (6-14 let) (občina je še vedno druga najslabša v regiji za Jesenicami), umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi samomora;
• neugoden trend: /.

Priložnosti za ukrepanje:

• presejanost v programu ZORA
• pregledanost v programu DORA

• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let)
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) – padci

• klopni meningoencefalitis
• poškodovani v transportnih nezgodah

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Kranjska gora sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 1,01), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 13. mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja po upadu prebivalstva, po višjem in rastočem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let ter po nizkem in padajočem deležu najmanj izobraženih prebivalcev.

Občina Kranjska gora se v 14 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v enem kazalniku, ki je:

• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Kranjska gora 8,4 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj kot v UE (15,9 %) in v gorenjski regiji (13,7 %) ter je na Gorenjskem med občinami z najnižjim deležem na tretjem mestu za Žirovnico in Bledom, delež se še znižuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

• prirast prebivalstva (Kranjska Gora -2,3 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Jesenice (6,9 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
• presejanost v programu ZORA (Kranjska Gora 66,1 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Jesenice (68,6 %) in gorenjske regije (70,8 %) – slabšo presejanost imata na Gorenjskem samo občini Jezersko (61,2 %) in Cerklje (63,6 %), se pa povečuje;
• presejanost v programu DORA (Kranjska Gora 72,9 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Jesenice (73,2 %) in gorenjske regije (75,3%) – slabšo presejanost imajo na Gorenjskem štiri občine (Bled 67,6 %, Bohinj 67,7 %, Gorje 71,8 % in Jesenice 72,6 %);
• bolniška odsotnost (Kranjska Gora 16,8 dni, Slovenija 16,4 dni, ki je daljša kot v gorenjski regiji (16,1 dan), toda krajša kot v UE Jesenice (20,7 dni) – daljša bolniška odsotnost jev regiji le v občini Jesenice (22,5 dni).

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• starejše prebivalstvo (nad 80 let) (Kranjska Gora 7,7 %, Slovenija 5,3 %), delež starejših prebivalcev je višji tudi kot v UE Jesenice (5,5 %) in v gorenjski regiji (5,6 %) – višji delež starejših prebivalcev ima na Gorenjskem samo občina Preddvor (8,0 %), se še povečuje;
• prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Kranjska Gora 4,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev ), kar je tudi manj kot v UE Jesenice (6,2 na 100 prebivalcev ) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev );
• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Kranjska Gora 21,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je tudi manj kot v UE Jesenice (23,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev );
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Kranjska Gora 12,5 na 100 prebivalcev , Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je tudi manj kot v UE Jesenice (14,8 na 100 prebivalcev ) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev);
• možganska kap (Kranjska Gora 3,4 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), sicer manj kot v UE Jesenice (3,0 na 1000 prebivalcev), toda več kot v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev ) – več bolnišničnih obravnav imata na Gorenjskem le občini Jesenice (3,5 na 1000 prebivalcev) in Bohinj (3,9 na 1000 prebivalcev), bolnišnične obravnave rastejo.

Za štiri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: stopnja delovne aktivnosti, telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, splošna umrljivost, umrljivost zaradi vseh vrst raka;
• neugoden trend: astma pri otrocih in mladostnikih, bolezni neposredno pripisljive alkoholu, pomoč na domu, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi samomora.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• presejanost v programu ZORA
• presejanost v programu DORA
• bolniška odsotnost
• astma pri otrocih in mladostnikih
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• pomoč na domu
• klopni meningoencefalitis
• umrljivost zaradi samomora

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Naklo je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,18), ki se med 18imi gorenjskimi občinami uvršča na sedmo mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev (se še znižuje) in z višjo stopnjo delovne aktivnosti, ki še raste. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje.

Občina se v desetih od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:

• stopnja delovne aktivnosti (Naklo 67,5 %, Slovenija 64,4 %), ki pa je nižja kot v UE (68,3 %) in podobna kot v gorenjski regiji (68,0 %) in raste;
• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Naklo 10,6 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj od povprečja UE (13,7 %) in gorenjske regije (13,7 %);
• odzivnost v program Svit (Naklo 70,1 %, Slovenija 64,6%), ki je boljša kot v UE (67,5 %) in v gorenjski regiji (68,2 %) in še raste;
• bolniška odsotnost (Naklo 14,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je krajša kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), vendar se povečuje;
• splošna umrljivost (Naklo 790 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je nižja od povprečja UE (833 na 100.000 preb.) in občina Naklo je tretja z umrljivostjo najmanj obremenjena občina v regiji (861 na 100.000 preb.).

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za enega od opazovanih kazalnikov in sicer za:

• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Naklo 3,2 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je tudi več kot je v povprečju v UE (2,4 na 1000 preb.) in v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.), občina je v regiji tretja z zdravstvenimi posledicami pitja alkohola najbolj obremenjena občina.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Naklo 4,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev );
• prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Naklo 21,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je nekaj nižje kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), se pa znižuje;
• bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Naklo 1,4 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), ki jih je manj kot v UE (1,9 na 1000 prebivalcev) in je z njimi druga najmanj obremenjena občina v regiji (2,3 na 1000 prebivalcev) in celo s trendom padanja;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Naklo 12,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa znižuje.

Za tri kazalnike zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi, bolnišnična zdravljenja zaradi klopnega meningoencefalitisa (višja obolevnost kot v Sloveniji), umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja;
• neugoden trend: zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi samomora.

Priložnosti za ukrepanje:

• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih
• umrljivost zaradi samomora

Pripravile: Marjetka Hovnik Keršmanc, Alenka Hafner in Darja Zupan

Občina Preddvor sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,98), ki znotraj regije občino uvršča na 14. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z višjim prirastom prebivalstva, z višjim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo stopnjo delovne aktivnosti.

Občina Preddvor se v 14 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:

• prirast prebivalstva (Preddvor 18,9 ‰, Slovenija 6,8 ‰), ki je tudi višji kot v UE (6,3 ‰) in najvišji v gorenjski regiji (5,1 ‰) in se še povečuje;

• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Preddvor 9,2 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj kot v UE (13,7 %) in v gorenjski regiji (13,7 %)  in je to četrta gorenjska občina z najnižjim deležem najmanj izobraženih prebivalcev, ki se še znižuje;

• stopnja delovne aktivnosti (Preddvor 70,2 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (68,3 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še povečuje;

• delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji (Preddvor 3,3 %, Slovenija 9,1 %), ki je nižji kot je v UE (6,3 %) in najnižji v gorenjski regiji (7,4 %);

• bolniška odsotnost (Preddvor 14,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je nižja kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), se pa povečuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

• razširjenost rabe konoplje (Preddvor 26,2, Slovenija 20,7), ki je višja kot v UE (21,7 %) in druga najvišja v gorenjski regiji (21,8 %);

• presejanost v programu ZORA (Preddvor 67,1 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša kot v UE (68,9 %) in v gorenjski regiji (70,8 %), se pa še znižuje;

• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Preddvor 3,0 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), ki so tudi bolj razširjene kot v UE (2,4 na 1000 preb.) in v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.) in se celo povečujejo;

• klopni meningoencefalitis (Preddvor 63,9 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), ki je v Preddvoru tudi bolj razširjen kot je v UE (19,1 na 100.000 preb.) in je z njim druga najbolj obremenjena občina na Gorenjskem (19,4 na 100.000 preb.).

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• delež starejših prebivalcev (nad 80 let) (Preddvor 8,0 %, Slovenija 5,3 %) presega tudi povprečje UE (5,4 %) in gorenjske regije ter je občina z najvišjim deležem starejših prebivalcev na Gorenjskem (5,6 %), ki pa še raste;

• prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Preddvor 4,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je nižje kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), se pa povečuje;
• prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Preddvor 19,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je nižje kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev) in je najnižje v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), se pa znižuje;
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Preddvor 10,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), katerih število je nižje kot v UE (11,4 na 100 prebivalcev) in drugo najnižje v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev );
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Preddvor 11,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in tretje najnižje v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

Za sedem kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok, prekomerna prehranjenost otrok, zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), splošna umrljivost, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja;
• neugoden trend: bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let), bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let), novi primeri raka.

Priložnosti za ukrepanje:

• razširjenost rabe konoplje

• presejanost v programu ZORA

• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let)

• klopni meningoencefalitis
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let)
• bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let)
• novi primeri raka

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Radovljica je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,09, ki znotraj regije občino uvršča na 11. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo stopnjo delovne aktivnosti. V opazovanem obdobju (2014- 2018) se je občasno že soočala z upadom prebivalstva. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se v občini znižuje, stopnja delovne aktivnosti pa povečuje.

Občina Radovljica se v 16 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v osmih kazalnikih, ki so:

• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Radovljica 11,2 %, Slovenija 14,4 %), več od povprečja UE (10,0 %) in manj od povprečja gorenjske regije (13,7 %), še upada;
• stopnja delovne aktivnosti (Radovljica 68,0 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja od povprečja UE (67,9 %) in enako kot v regiji (68,0 %, se povečuje;
• delež prekomerno prehranjenih otrok (Radovljica 22,1 %, Slovenija 24,5 %), kar je manj od povprečja UE (22,3 %) in več od povprečja regije (21,6 %);
• odzivnost v program Svit (Radovljica 67,9 %, Slovenija 64,6 %) kar je več od povprečja UE (67,1 %) in manj od povprečja regije (68,2 %) in se povečuje;
• pregledanost v programu ZORA (Radovljica 74,2 %, Slovenija 71,7 %), kar je več od povprečja UE (70,9 %) in regije (70,8 %) in se povečuje;
• bolniška odsotnost (Radovljica 15,8 dni, Slovenija 16,4 dni) %), kar je več od povprečja UE (15,1 %) in manj povprečja regije (16,1 %), a se povečuje;
• astma pri otrocih in mladostnikih (Radovljica 0,4 na 1000 preb., Slovenija 1,0 na 1000 preb.), ki je nižja od povprečja UE (0,7) in nižja od regije (1,0) in se zmanjšuje;
• umrljivost zaradi BSO (Radovljica 51 na 100.000 preb., Slovenija 77 na 100.000 preb.), ki je nižja od povprečja UE (71) in nižja od regije (65) in se znižuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

• poškodovani v transportnih nezgodah (Radovljica 1,9, Slovenija 1,4), medtem, ko je le-ta v UE enak, v gorenjski regiji pa nižji (1,7), se pa znižuje;
• delež uporabnikov marihuane (15 do 64 let) (Radovljica 24,3 %, Slovenija 20,7 %), kar je več od povprečja za UE (21,3) in regije (21,8), občina sodi med najbolj obremenjene gorenjske občine, zaostaja le za Jesenicami in Preddvorom.
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Radovljica 2,5 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je manj kot je povprečje  UE (2,7 na 1000 preb.) in enako povprečju regije (2,5 na 1000 preb.) in se povečuje.

Občina Radovljica statistično značilno odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• delež starejšega prebivalstva (nad 80 let) (Radovljica 6,5 %, Slovenija 5,3 %), kar je več kot v UE (6,4 %) in regiji (5,6 %), se pa še povečuje;
• prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Radovljica 4,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je enako kot UE (4,6) in manj kot v regiji (4,9 na 100 prebivalcev) in se znižujejo;
• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Radovljica 20,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je najmanj kot v UE (20,3) in v regiji (21,6), se znižujejo;
• novi primeri malignega melanoma (Radovljica 48 na 100.000, Slovenija 26), kar je več kot v UE (40 na 100.000 prebivalcev) in v regiji (33 na 100.000 prebivalcev);
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Radovljica 13,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (13,8 na 100 prebivalcev) in več kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa znižujejo.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:

• ugoden trend: prirast prebivalstva, telesni fitnes otrok, prometne nesreče z alkoholiziranimi povzročitelji, bolnišnična zdravljenja zaradi možganske kapi (35-84 let) , splošna umrljivost;
• neugoden trend: bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi (35-74 let), novi primeri raka, pomoč na domu.

Priložnosti za ukrepanje:

• poškodovani v transportnih nezgodah
• delež uporabnikov marihuane
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi (35-74 let)
• novi primeri raka
• pomoč na domu

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Šenčur je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,25), ki se znotraj regije po razvitosti uvršča na tretje mesto med 18-imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja po nižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let, nižjem deležu najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.

Občina Šenčur se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so:

• razvitost občine (Šenčur 1,25, Slovenija 1,0);
• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Šenčur 11,7 %, Slovenija 14,4 %), kar je ugodneje kot v UE (13,7 %) in v gorenjski regiji (13,7 %), delež najmanj izobraženih prebivalcev se še znižuje;

• stopnja delovne aktivnosti (Šenčur 68,1 %, Slovenija 64,4 %), ki je podobna kot v UE (68,3 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še raste;
• odzivnost v program Svit (Šenčur 73,4 %, Slovenija 64,6%) in je tudi višja kot v UE (67,5 %) in v gorenjski regiji (68,2 %) ter se še povečuje;
• pregledanost v programu DORA (Šenčur 80,6 %, Slovenija 76,2 %) in je tudi boljša od povprečne pregledanosti v UE (74,9 %) in v gorenjski regiji (75,3%);
• bolniška odsotnost (Šenčur 14,3 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je krajša kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), se pa daljša.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

• poškodovani v transportnih nezgodah (Šenčur 2,1 na 1000 preb., Slovenija 1,4 na 1000 preb.), kar je tudi več od povprečja UE (1,7 na 1000 preb.) in regije (1,7 na 1000 preb.), njihovo število se še rahlo povečuje;

• klopni meningoencefalitis (Šenčur 18,1 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), glede katerega pa je stanje ugodnejše kot v UE (19,1 na 100.000 preb.) in regiji (19,4 na 100.000 preb.), bolnišnične obravnave zaradi KME se zmanjšujejo;
• umrljivost zaradi samomora (Šenčur 38 na 100.000 preb., Slovenija 19 na 100.000 preb.), ki je tudi višja kot v UE (19 na 100.000 preb.) in na 4. mestu v gorenjski regiji (21 na 100.000 preb.), samomorilni količnik pa še raste.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• delež starejših prebivalcev (nad 80 let) (Šenčur 4,6 %, Slovenija 5,3 %), ki je tudi manjši kot v UE (5,4 %) in gorenjski regiji (5,6 %), se pa delež starejših prebivalcev povečuje;
• prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Šenčur 4,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), se pa povečuje;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Šenčur 12,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa zmanjšuje.

Za en kazalnik zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok (6-14 let), astma pri otrocih in mladostnikih, možganska kap, pomoč na domu;
• neugoden trend: bolezni neposredno pripisljive alkoholu, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, splošna umrljivost, umrljivost zaradi vseh vrst raka.

Priložnosti za ukrepanje:

• poškodovani v transportnih nezgodah
• klopni meningoencefalitis
• umrljivost zaradi samomora
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih
• splošna umrljivost
• umrljivost zaradi vseh vrst raka

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Škofja Loka je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,22, ki se znotraj gorenjske regije po razvitosti uvršča na četrto mesto. V opazovanem obdobju (2014- 2018) se je občasno že soočala z upadom prebivalstva, v letu 2018 pa je bil porast na ravni Slovenije. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se v občini znižuje, stopnja delovne aktivnosti pa povečuje.

Občina Škofja Loka se v 20 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v desetih kazalnikih, ki so:

• razvitost občine (Škofja Loka 1,22, Slovenija 1,0) in se še povečuje;
• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Škofja Loka 13,4 %, Slovenija 14,4 %), manj od povprečja UE (13,8 %) in gorenjske regije (13,7 %) in se znižuje;
• stopnja delovne aktivnosti (Škofja Loka 68,5 %, Slovenija 64,4 %) je nižja od povprečja UE (69,9 %) in višja od povprečja regije (68,0 %) in se povečuje;
• telesni fitnes otrok (Škofja Loka 61,2, Slovenija 52,3), kar je manj od povprečja UE (63,2) in več od povprečja regije (56,4) in se še povečuje;
• delež prekomerno prehranjenih otrok (Škofja Loka 19,0 %, Slovenija 24,5 %), kar je več od povprečja UE (18,7 %) in manj povprečja regije (21,6 %), občina je tretja najmanj obremenjena v regiji;
• odzivnost v program Svit (Škofja Loka 75,0 %, Slovenija 64,6 %) kar je manj od povprečja UE (76,7 %) in več od povprečja regije (68,2 %) in se povečuje;
• presejanost v programu ZORA (Škofja Loka 74,8 %, Slovenija 71,7 %), kar je manj od povprečja UE (76,2 %) in več od povprečja regije (70,8 %), a se znižuje;
• pregledanost v programu DORA (Škofja Loka 79,8 %, Slovenija 76,2 %), kar je manj od povprečja UE (81,5 %) in več od povprečja regije (75,3 %);
• bolniška odsotnost (Škofja Loka 15,2 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je več od povprečja UE (14,8 dni) in manj povprečja regije (16,1 dni), a se povečuje;
• splošna umrljivost (Škofja Loka 839 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je višja od povprečja UE (819) in nižja od regije (861), se pa zmanjšuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

• poškodovani v transportnih nezgodah (Škofja Loka 1,9, Slovenija 1,4), medtem, ko je le-ta v UE enak, v gorenjski regiji pa nižji (1,7) in se znižuje;
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Škofja Loka 2,9 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je tudi več kot je povprečje  UE (2,6 na 1000 preb.) in regije (2,5 na 1000 preb.) in se povečuje;
• pomoč na domu (Škofja Loka 1,1, Slovenija 1,7), kar je pod povprečjem UE (1,3) in gorenjske regije (1,6), se povečuje;
• bolnišnična zdravljenja zaradi KME (Škofja Loka 31,8 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), ki so sicer nižja od povprečja za UE (33,3) in višja od  povprečja gorenjske regije (19,4), se znižujejo, a občina še vedno sodi med najbolj obremenjene gorenjske občine za Preddvorom in Gorenjo vasjo.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer::

• prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Škofja Loka 4,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (4,4 ) in najmanj kot na Gorenjskem (4,9), se pa stopnja povečuje;

• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Škofja Loka 21,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je na ravni UE (20,9 na 100 prebivalcev) in manj kot v regiji (21,6 na 100 prebivalcev);
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Škofja Loka 10,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kar je najmanj kot v UE (10,8) in v regiji (11,9), se pa povečuje;
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Škofja Loka 1,4, Slovenija 2,1), kar je več kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), se povečujejo;
• bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Škofja Loka 2,0, Slovenija 2,6), kar je enako kot v UE (2,0 na 1000 prebivalcev) in manj v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev), se povečujejo;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Škofja Loka 12,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE (11,8 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa znižujejo.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: astma pri otrocih in mladostnikih, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, splošna umrljivost, umrljivost zaradi samomora;
• neugoden trend: pregledanost v Programu Zora.

Priložnosti za ukrepanje:

• poškodovani v transportnih nezgodah
• pregledanost v programu ZORA
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• pomoč na domu
• bolnišnična zdravljenja zaradi KME

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Tržič je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 0,96), ki se znotraj regije po razvitosti uvršča na 15. mesto med 18-imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja po višjem, a padajočem deležu najmanj izobraženih prebivalcev in po višji ter rastoči stopnji delovne aktivnosti.

Občina Tržič se v 10 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, ki so:

• stopnja delovne aktivnosti (Tržič 67,3 %, Slovenija 64,4 %), ki je malo nižja kot v gorenjski regiji (68,0 %), vendar raste;
• odzivnost v program Svit (Tržič 66,9 %, Slovenija 64,6 %), je pa nižja kot v gorenjski regiji (68,2 %);
• bolniška odsotnost (Tržič 16,2 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je podobna kot v gorenjski regiji (16,1 dan), se pa daljša.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Tržič 17,4 %, Slovenija 14,4 %), kar je tudi slabše kot v  gorenjski regiji (13,7 %), vendar se delež najmanj izobraženih prebivalcev znižuje;
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Tržič 3,1 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar je tudi več kot je v povprečju v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.), njihovo število pa se še povečuje;

• klopni meningoencefalitis (Tržič 21,3 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), kar je tudi več kot v regiji (19,4 na 100.000 preb.).

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Tržič 22,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je višje kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev );
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Tržič 13,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), katerih število je višje kot v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev ), število prejemnikov teh zdravil raste;
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Tržič 2,7 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,1 na 1000 prebivalcev), kar je več kot v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), njihovo število se še povečuje;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Tržič 13,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev), kar je enako povprečju gorenjske regije (13,2 na 100 prebivalcev), se pa število prejemnikov teh zdravil zmanjšuje.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok (6-14 let), delež prekomerno prehranjenih otrok, presejanost v Programu Zora, astma pri otrocih in mladostnikih, bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi, novi primeri raka, pomoč na domu, umrljivost zaradi samomora;
• neugoden trend: umrljivost zaradi vseh vrst raka.

Priložnosti za ukrepanje:

• osnovno izobraženi odrasli
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu

• klopni meningoencefalitis
• umrljivost zaradi vseh vrst raka

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Železniki je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,20), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 5. mesto, razvitost se povečuje.  Občina odstopa od slovenskega povprečja s slabšim prirastom prebivalstva, ki je bil večino opazovanega obdobja (2014- 2018) negativen, po višji in rastoči stopnji delovne aktivnosti ter po višjem, deležu oseb z le osnovnošolsko izobrazbo (25 do 64 let), ki se znižuje. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.

Občina Železniki se v 17 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v sedmih kazalnikih:

• razvitost občine (Železniki 1,2, Slovenija 1,0), ki raste;

• stopnja delovne aktivnosti (Železniki 71,6 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (69,9 %) in  v gorenjski regiji (68,0 %) in raste;

• prekomerno prehranjeni otroci (Železniki 20,5 %, Slovenija 24,5 %), ki je višji kot v UE (18,7 %), a nižji od povprečja gorenjske regije (21,6 %);
• odzivnost v program Svit (Železniki 78,9 %, Slovenija 64,6 %), kjer je občina na drugem mestu v regiji;
• presejanost v programu ZORA (Železniki 79,1 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (76,2 %) in gorenjske regije (70,8 %) – občina je po presejanosti v ZORI na prvem mestu v regiji, a presejanost pada;
• pregledanost v programu DORA (Železniki 85,7 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (81,5 %) in gorenjske regije (75,3 %) – občina je po presejanosti v DORI na 1. mestu v regiji:

• bolniški odsotnosti (Železniki 14,7 dni, Slovenija 16,4 dni) ), ki je na ravni UE (14,8 dni) in nižja kot v gorenjski regiji (16,1 dan), se pa povečuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov in sicer:

• prirast prebivalstva (Železniki -2,8‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE (3,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Železniki 16,1 %, Slovenija 14,4 %), kar je več od povprečja UE (13,8 %) in gorenjske regije (13,7 %), delež se znižuje;
• poškodovani v transportnih nezgodah (Železniki 2,1 na 1000 preb, Slovenija 1,4), ki je slabša od povprečja za UE (1,9) in gorenjske regije (1,7);
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Železniki 3,1 na 100.000 preb., Slovenija 1,9 na 100.000 preb.), ki je slabša od povprečja za UE (2,6) in gorenjske regije (2,5) in raste;
• klopni  meningoencefalitis (Železniki 25,5 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), kar je sicer nižje od povprečja za UE (33,3) in  višje od  povprečja gorenjske regije (19,4);
• umrljivost zaradi samomora (Železniki 41 na 100.000 preb., Slovenija 19 na 100.000 preb.), kar je več od povprečja UE (24) in regije (21). Občina je najbolj obremenjena  v regiji, samomorilni količnik raste.

Občina značilno odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• delež prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen (Železniki 4,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (4,4 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev), a raste;
• delež prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak (Železniki 21,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (20,9 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), a pada;
• stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi (35-74 let) (Železniki 1,1, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
• delež prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj (Železniki 12,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je malo več kot v UE (11,8 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

Za dva kazalnika pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:

• ugoden trend: telesni fitnes otrok, pomoč na domu;
• neugoden trend: zlomi kolka pri starejših, splošna umrljivost, umrljivost zaradi BSO, umrljivost zaradi raka.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• osnovno izobraženi odrasli
• poškodovani v transportnih nezgodah
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• klopni  meningoencefalitis
• umrljivost zaradi samomora
• zlomi kolka pri starejših
• splošna umrljivost
• umrljivost zaradi BSO
• umrljivost zaradi raka

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Žiri se v 19 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v 10 kazalnikih, ki so:

• razvitost občine (Žiri 1,28, Slovenija 1,0) in se še povečuje;
• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Žiri 11,8 %, Slovenija 14,4 %), manj od povprečja UE (15,9 %) in gorenjske regije (13,7 %), delež pada;
• stopnja delovne aktivnosti (Žiri 72,8 %, Slovenija 64,4 %) je najvišja v regiji in še raste;
• telesni fitnes otrok (Žiri 79,0, Slovenija 52,3) je najboljši v Sloveniji, se pa še povečuje;
• delež prekomerno prehranjenih otrok (Žiri 13,4 %, Slovenija 24,5 %) je najnižji v Sloveniji in se še znižuje;
• odzivnost v program Svit (Žiri 79,6 %, Slovenija 64,6 %) je najvišja v regiji in se povečuje;
• presejanost v programu ZORA (Žiri 77,4 %, Slovenija 71,7 %) je druga najvišja v regiji, a se znižuje;
• bolniška odsotnost (Žiri 12,9 dni, Slovenija 16,4 dni) je najnižja v regiji, a se povečuje;
• splošna umrljivost (Žiri 782 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.) je nižja od povprečja UE (819) in regije (861). Občina je na 2. mestu v regiji, za občino Gorenja vas Poljane;
• umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) (Žiri 38 na 100.000 preb., Slovenija 77 na 100.000 preb.) je najnižja v regiji in se še znižuje.

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za 4 opazovane kazalnike in sicer:

• prirast prebivalstva (Žiri 1,2 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta v UE (3,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
• delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji (Žiri 16,2 %, Slovenija 9,1 %), ki je slabši od povprečja UE (8,8 %) in gorenjske regije (7,4 %) in se povečuje, občina je druga najbolj obremenjena v regiji;
• bolnišnična zdravljenja zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (Žiri 2,6, Slovenija 1,0), ki so nad povprečjem UE (1,1) in gorenjske regije (1,0), se povečujejo, občina je najbolj obremenjena v regiji;
• bolnišnična zdravljenja zaradi KME (Žiri 25,9 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), ki so sicer nižja od povprečja za UE (33,3) in višja od  povprečja gorenjske regije (19,4) ter se znižujejo, a občina še vedno sodi med najbolj obremenjene gorenjske občine za Preddvorom, Gorenjo vasjo – Poljanami  in Škofjo Loko.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Žiri 4,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je najmanj na Gorenjskem, se pa stopnja povečuje;
• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Žiri 20,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (20,9 na 100 prebivalcev) in regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), a stopnja raste;
• prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Žiri 9,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kar je najmanj v regiji, se pa povečuje;
• bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Žiri 1,2, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), se znižujejo;
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Žiri 11,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (11,8 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

Za pet kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:

• ugoden trend: poškodovani v transportnih nezgodah;
• neugoden trend: zlomi kolka pri starejših prebivalcih, bolezni neposredno pripisljive alkoholu.

Priložnosti za ukrepanje:

• prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• astma pri otrocih in mladostnikih
• klopni meningoencefalitis
• zlomi kolka pri starejših prebivalcih

Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti izboljšanju dostopnosti do zdravstvenega varstva žensk in duševnemu zdravju, saj je občina večino opazovanega obdobja odstopala od slovenskega povprečja po umrljivosti zaradi samomora.

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan

Občina Žirovnica je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki znotraj regije občino uvršča na 12. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Od slovenskega povprečja odstopa z upadom prebivalstva, z nizkim  deležem oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo, ki se še znižuje in je najnižji v regiji ter z visoko in rastočo  stopnjo delovne aktivnosti. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.

Občina Žirovnica se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:

• osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Žirovnica 6,8 %, Slovenija 14,4 %), kar je  najnižji delež v regiji in se znižuje;
• stopnja delovne aktivnosti (Žirovnica 68,6 %, Slovenija 64,4 %), več od povprečja UE (65,3 %) in na ravni povprečja gorenjske regije (68,0 %) in se povečuje;
• telesni fitnes otrok (Žirovnica 63,0, Slovenija 52,3), več od povprečja UE (47,2) in več od povprečja gorenjske regije (56,4) ter se izboljšuje;
• delež prekomerno prehranjenih otrok (Žirovnica 16,6 %, Slovenija 24,5 %), kar je manj od povprečja UE (28,5 %) in manj od povprečja regije (21,6 %), občina je za Žirmi druga najmanj obremenjena v regiji;
• odzivnost v program Svit (Žirovnica 71,5 %, Slovenija 64,6 %) kar je več od povprečja UE (61,8 %) in regije (68,2 %).

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

• prirast prebivalstva (Žirovnica – 2,7 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta v UE 6,9 ‰, v gorenjski regiji 5,1 ‰;
• poškodovani v transportnih nezgodah (Žirovnica 2,0 na 1000, Slovenija 1,4 na 1000 prebivalcev), ki je slabši od povprečja UE (1,5 na 1000 prebivalcev) in gorenjske regije (1,7 na 1000) in se povečuje;
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) (Žirovnica 3,0 na 1000, Slovenija 1,9 na 1000 prebivalcev), ki so višje od povprečja UE (2,4 na 1000 prebivalcev) in gorenjske regije (2,5 na 1000) in se povečujejo.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

• prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Žirovnica 4,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je manj kot UE (6,2) in manj kot v regiji (4,9 na 100 prebivalcev);
• prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Žirovnica 21,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (23,6) in regiji (21,6) ter se znižujejo;
• bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi (Žirovnica 1,0 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (3,3 na 1000 prebivalcev) in regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
• prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Žirovnica 12,9 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (14,8 na 100 prebivalcev) in regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

Za sedem kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

• ugoden trend: razvitost občine, presejanost v programu ZORA, astma pri otrocih, možganska kap, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi BSO, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi samomora;
• neugoden trend: prometne nesreče z alkoholiziranimi povzročitelji, bolniška odsotnost, novi primeri raka, splošna umrljivost.

Priložnosti za ukrepanje:

• prirast prebivalstva
• poškodovani v transportnih nezgodah
• bolezni neposredno pripisljive alkoholu
• prometne nesreče z alkoholiziranimi povzročitelji
• bolniška odsotnost
• novi primeri raka
• splošna umrljivost

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan