Zdravje in zdravstveno varstvo na Gorenjskem
V gorenjski regiji, ki združuje 18 občin in zavzema dobrih 10 % slovenskega ozemlja, je sredi leta 2016 živelo 203.654 prebivalcev ali skoraj 10 % prebivalcev Slovenije. 50,5 % prebivalcev predstavljajo ženske. Da se prebivalstvo Gorenjske stara, kaže upadanje števila mladih do 15. leta starosti (čeprav je še vedno med najvišjimi v Sloveniji) in naraščanje števila prebivalcev, starih 65 let in več, še zlasti pa starejših od 80 let.
Zdravje posameznika, poleg spola, starosti in dednih dejavnikov v veliki meri določajo splošni socialno-ekonomski, življenjski, družinski, delovni, kulturni in okoljski dejavniki, vključenost v družbo ter njegov vedenjski slog. Pričakovana življenjska doba, ki sumira različne dejavnike, ki vplivajo na zdravje prebivalcev, je na Gorenjskem daljša od slovenskega povprečja, še zlasti za moške prebivalce. Na tej osnovi bi lahko zdravje prebivalcev Gorenjske na splošno ocenili kot boljše od slovenskega povprečja, na kar kažejo tudi naslednji kazalniki: boljši fitnes indeks otrok, najnižji delež prekomerno prehranjenih otrok, boljša je odzivnost v program Svit, najnižja bolniška odsotnost z dela, nižja splošna umrljivost in nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.
Med opazovanimi kazalniki slabega zdravja pa na Gorenjskem izstopata dva in sicer stopnja poškodovanih v prometnih nezgodah ter zlomi kolka pri starejših prebivalcih.”
Gorenjska ima ugodnejše tudi nekatere skupnostne kazalnike. Delež oseb s končano največ osnovno šolo je nižji od slovenskega povprečja, stopnja delovne aktivnosti pa je med najvišjimi v Sloveniji.
Zdravstveno varstvo je le ena od determinant, ki vplivajo na zdravje posameznika. Kot kažejo opazovani kazalniki, je zdravstveno varstvo na Gorenjskem v slabšem položaju kot v Sloveniji. Regija se namreč sooča z nižjo preskrbljenostjo z zdravniki, zaposlenimi v zdravstvu. Stopnja preskrbljenosti z zdravniki splošne ali družinske medicine in zobozdravniki je blizu slovenskega povprečja, zato je primanjkljaj verjetno posledica nižjega števila drugih specialistov. V regiji je slabša tudi preskrbljenost z diplomiranimi medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki.
Gorenjska pa ima v primerjavi s slovenskim povprečjem manj razpoložljivih bolniških postelj na število prebivalcev, tudi manj bolnišničnih zdravljenj in krajšo ležalno dobo.
Višje povprečno število prvih kurativnih obiskov kaže, da gorenjski prebivalci vseh starostnih skupin pogosteje obiskujejo zdravnika, kar veča obremenjenost gorenjskih zdravstvenih delavcev na primarni ravni. Po drugi strani pa so pogostejši obiski v zdravstveni službi lahko povezani z zgodnejšim odkrivanjem in zdravljenjem bolezni in sorodnih stanj. To se lahko odraža tudi v končnem boljšem zdravju prebivalcev Gorenjske.
IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA GORENJSKEM
- ZDRAVSTVENI IZVAJALCI NA PRIMARNI RAVNI
- BOLNIŠNIČNA IN AMBULANTNO SPECIALISTIČNA DEJAVNOST NA SEKUNDARNI RAVNI
- IZVAJALCI ZOBOZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
