Kaj je rak?
Rak ni ena sama bolezen, pač pa skupina več kot 200 različnih bolezni, ki pa so še vedno med ljudmi pogosto povezane s prepričanjem, da diagnoza rak pomeni gotovo in bolečo smrt. Dejstvo pa je , da se preživetje za rakom tako v svetu kot v Sloveniji iz leta v leto podaljšuje in da pomemben odstotek žensk in moških, ki zbolijo za rakom, tudi ozdravi. Pri tem je zelo pomembno kdaj in v kakšnem stadiju raka odkrijemo ter tudi kako dostopno je zdravljenje.
Kje smo v Sloveniji?
Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropske komisije (EK) o neenakosti pri raku ugotavlja, da onkološki bolnik v Sloveniji nosi pri oskrbi raka iz lastnega žepa med vsemi državami EU najmanjše finančno breme. Razlike v oskrbi raka so v Sloveniji majhne. Poleg tega je treba omeniti, da ima Slovenija kot ena izmed redkih držav EU uspešno vzpostavljene vse tri, s strokovnimi dokazi podprte presejalne programe za raka – Program DORA, Program Svit in Program ZORA. Ti programi z zgodnjim odkrivanjem zmanjšujejo umrljivost za rakom dojk, rakom debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh se je zmanjšalo tudi število novih primerov teh rakov. Boljše stanje kot drugod v EU imamo tudi na področju izpada presejanja v času pandemije Covida 19, ki je bil pri nas kratek, kar pomeni manj izpadlih in manj zakasnitev pri diagnozah. Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki poleg nadgradnje obstoječih programov, predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih presejalnih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca. Poročilo EK in OECD ugotavlja, da moramo v Sloveniji več naporov namenjati primarni preventivi in raziskavam. Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (rak kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 % vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, pomanjkanjem gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem.
Program Svit pri navidezno zdravih Slovencih v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak ali že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo.
Program Svit na Gorenjskem v letu 2022
- Od 1. 1. do 31. 12. 2022 je bilo v program povabljenih 30.205 oseb, Gorenjska zdravstvena regija je imela najvišjo odzivnost v Sloveniji (66,5 %), a še vedno nismo dosegli odzivnosti iz predcovidnega leta 2019 – 69,5 %.
- Odzivnost moških je za 9,3 odstotne točke nižja od odzivnosti žensk.
- Najboljša odzivnost je bila v občini Jezersko (83,8 %), najslabša pa v občini Jesenice (56,6 %). Ciljno 70 % odzivnost je dosegalo 8 občin, poleg Jezerskega še Žiri, Železniki, Gorenja vas Poljane, Šenčur, Škofja Loka, Naklo in Cerklje na Gorenjskem.
- Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 95 % oseb negativen, 5 % oseb pa pozitiven izvid presejalnega testa.
- V tem letu je 855 oseb s prikrito krvavitvijo v blatu prvič opravilo kolonoskopijo, odkritih je bilo 7 rakov debelega črevesa in danke, 153 oseb pa je imelo napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
- Povprečen čas do kolonoskopije v Programu Svit je bil v letu 2022 3 tedne, najdaljša čakalna doba pa 5 tednov od naročila na preiskavo.
- Presejalni program Svit je z zgodnjim odkrivanjem že zmanjšal umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke ter tudi število novoodkritih primerov tega raka.
Program ZORA je najstarejši presejalni program na področju raka v Sloveniji, saj organizirano poteka že od leta 2003. Namenjen je odkrivanju rakavih in predrakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, starih od 20 do 64 let. V sklopu programa ZORA ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Če v zadnjih treh letih ženska iz te starostne skupine ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Cilj programa je znižanje umrljivosti in obolevnosti zaradi tega raka, za kar je potrebna 70-80 % pregledanost žensk iz ciljne skupine.
Program ZORA na Gorenjskem v triletnem obdobju 2019-2022
- Program na Gorenjskem v zadnjem triletnem obdobju (2019-22) ne dosega ciljne 70 %, pregledanosti, znaša 69,3 % kar je nekaj manj od slovenskega povprečja (71,4 %) in kaže trend upadanja.
- Med upravnimi enotami 70 % pregledanosti v zadnjem triletnem obdobju na Gorenjskem ne dosegajo upravne enote Jesenice, Kranj in Tržič, je pa trend upadanja prisoten v vseh upravnih enotah z izjemo Tržiča.
- Med gorenjskimi občinami je imela v zadnjem triletnem obdobju najboljšo pregledanost občina Železniki (74,5 %), ciljne pregledanosti pa ne dosegajo Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Kranjska gora, Preddvor, Tržič in Žirovnica..
- Po zaslugi tega programa rak materničnega vratu postaja redek rak. Število novozbolelih se je tudi na Gorenjskem po uvedbi programa že znižalo, saj je bil rak materničnega vratu v letu 2019 na novo odkrit pri 14 ženskah, ob uvedbi programa v letu 2003 pa pri 28.
Program DORA je namenjan zgodnjemu odkrivanju raka dojk in vključuje ženske, stare od 50 do.69 let, na dve leti. Na Gorenjskem delujeta dva taka centra, eden ob Splošni bolnišnici Jesenice (mobilna enota) in drugi, v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Za dolgoročni uspeh programa DORA, katerega cilj je za tretjino zmanjšati število smrti zaradi raka dojk med ženskami, starimi od 50. do 69. let, je potrebna vsaj 70% udeležba.
Program DORA na Gorenjskem v letu 2022
- Ženske se dobro odzivajo na vabila, v zadnjem letu jih je bilo skupno slikanih 10.834, kar predstavlja 76,9 % odzivnost, ki je malo nižja kot v Sloveniji (78,1 %).
- Najvišjo udeležbo imajo občine Gorenja vas-Poljane, Gorje, Cerklje na Gorenjskem in Bohinj. Najmanj žensk se je udeležilo presejalne mamografije iz občin Tržič in Jezersko.
- Med vsemi slikanimi iz vseh gorenjskih občin so zdravniki radiologi pri 329 ženskah na slikah odkrili sumljive spremembe, zato so bile napotene na dodatne diagnostične preiskave na Onkološki inštitutu Ljubljana.
- Pri okoli 50 ženskah so nato odkrili raka dojk, vendar ta številka še ni dokončna.
- Večina rakov dojk, odkritih v programu DORA, je majhnih, zato jih ženska sama ne more zatipati pri samopregledovanju. Zdravljenje pri majhnih rakih je manj obsežno, okrevanje hitrejše in kakovost življenja bolnic večja.
Dodatne informacije: alenka.hafner@nijz.si
Vir podatkov:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zgodnje odkrivanje raka – program Svit
- Onkološki inštitut – program DORA in program ZORA
- Gradiva Svetovnega dne boja proti raku
- Gradiva 40. slovenskega tedna boja proti raku
Pripravili: prim. Alenka Hafner, dr. med., spec. jav. zdravja in soc. med., svet. in mag. Darja Zupan, univ. dipl. org.
