V sodelovanju z dijaki 3. letnika Srednje zdravstvene šole Jesenice, ki so pripravili stojnico na temo alkohol in nosečnost, smo osveščali mlade o tem, kako pomembno je, da že v času načrtovanja zanositve in med nosečnostjo nosečnica ne pije pijač, ki vsebujejo alkohol, in da jo v tem podpre tudi partner na način, da tudi sam ne pije alkohola.
Ključna sporočila:
- Pomembno je zavedanje, da je najbolj varno prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo.
- V celotni nosečnosti nobena pijača, ki vsebuje alkohol, in nobena količina alkohola ni varna.
- Nosečnost brez alkohola je najvarnejša odločitev za mamo in otroka.
- Starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, je skupna odgovornost obeh partnerjev.
- Alkohol, ki ga mati popije (ali zaužije s hrano, ki vsebuje alkohol) kadarkoli v nosečnosti, preko popkovine in posteljice vstopi v krvni obtok še nerojenega otroka in škodi njegovemu razvoju in rasti. Najbolj ranljivi so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost.
- Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko:
- spontani splav, odmrtje ploda, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža, sindrom nenadne smrti dojenčka, lahko pa pride tudi do razvoja motenj iz fetalnega alkoholnega sindroma (kratica FASD). Gre za različne prirojene telesne, duševne in kognitivne motenje, ki ostanejo pri otroku prisotne za vse življenje.
- Otroci s FASD:
- so običajno manjši in tudi pozneje zaostajajo v rasti
- prizadeto je delovanje možganov
- večina otrok nima vidnih zunanjih znakov
- lahko zaostajajo v duševnem razvoju
- imajo pogosto težave:
- kot dojenčki s hranjenjem, spanjem
- z vidom, sluhom ali govorom
- s pozornostjo, učenjem, spominom
- z nadzorovanjem svojega vedenja (hiperaktivnost, impulzivnost)
- nekateri imajo prirojene motnje na srcu, ledvicah in drugih organih
- potrebujejo dodatno pomoč v šoli in stalno zdravstveno spremljanje
- pogosto niso sposobni samostojnega življenja
Mladi zato vrstnikom sporočajo: “Svojo srečo deli s prijatelji, ne z alkoholom”
