Kratek oris zdravja na Gorenjskem v letu 2019 v številkah

Osnovni demografski podatki

Sredi leta 2019 je na Gorenjskem živelo 205.717 prebivalcev, kar je predstavljalo 9,8 % vseh prebivalcev Slovenije. Dobrih 50 % prebivalcev Gorenjske je bilo moških oziroma število moških je za 19 presegalo število žensk. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je znašal 15,9 % (Slovenija 15,1 %), delež starih 65 let in več pa 20,2 % (Slovenija 20,0 %).

Živorojenih je bilo 1997 otrok, celotna stopnja rodnosti (število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi) pa je znašalo 1,7 (Slovenija 1,6).

Umrlo je 1906 prebivalcev, od teh je bilo 52,2 % smrti pri ženskah. Smrti na Gorenjskem so predstavljale 9,3 % vseh smrti v Sloveniji. Stopnja umrljivosti je znašala 926,5 smrti na 100.000 prebivalcev in je bila nižja kot v Sloveniji (985,4 smrti na 100.000 prebivalcev). Povprečna starost ob smrti je bila za moške 74,9 let (v Sloveniji 73,9 let), za ženske 82,3 let (v Sloveniji 82,1 let). Delež smrti pred 65. letom starosti, t.i. prezgodnjih smrti, je znašal 14,7 % in je bil višji pri moških (20,6 %) kot pri ženskah (9,3 %). V primerjavi s Slovenijo je bil delež prezgodnjih smrti med moškimi na Gorenjskem višji (Slovenija 16,0 %), pri ženskah pa malo nižji (Slovenija 9,8 %). Skupno število umrlih pred dopolnjenim 65. letom starosti na 100.000 prebivalcev iste starosti je bilo tako na Gorenjskem nižje (170,6) kot v Sloveniji (196,8).

Naravni prirast je bil na Gorenjskem v letu 2019 pozitiven, število živorojenih je za 91 presegalo število umrlih.

Zdravstveni kazalniki

Udeležba v presejalnih programih

Odzivnost prebivalcev v program Svit je bila na Gorenjskem (69,5 %) višja kot v Sloveniji (65,6 %), tako med moškimi (Gorenjska 65,7 %, Slovenija 60,1 %) kot med ženskami (Gorenjska 72,9 %, Slovenija 70,7 %). Gorenjska je bila po odzivnosti najuspešnejša slovenska regija.

Pregledanost v programu ZORA je bila v zadnjem triletnem obdobju 2016 – 2019 na Gorenjskem s 70.8 % nad ciljno 70  % vrednostjo, a pod slovenskim povprečjem. (72,4%).

Udeležba žensk v programu DORA je bila na Gorenjskem (76,9 %) nižja kot v Sloveniji (78,2 %).

Bolniška odsotnost

Odstotek bolniškega staleža je znašal 4,6 %, podobno kot v Sloveniji (4,9 %). V povprečju so bili zaradi zdravstvenih razlogov moški nezmožni za delo 13,4 koledarskih dni (Slovenija 14,0), ženske pa 21,8 koledarskih dni (Slovenija 22,3).

Ambulantno predpisana zdravila

Izdanih je bilo 8,4 receptov (z povprečno vrednostjo 257,9 Eurov na recept) na prebivalca (v Sloveniji 8,8 (259,5 Eur) na prebivalca).

Vzroki smrti

Vodilna vzroka smrti sta bila s 36,2 % smrti bolezni srca in obtočil (Slovenija 38,3 %) ter z 32,5 % smrti rak (Slovenija 30,9 %), ki sta skupaj presegla dve tretjini vseh smrti. Sledile so s 7,0 % smrti  poškodbe in zastrupitve (Slovenija 6,8 %), s 4,7 % bolezni dihal (Slovenija 5,2 %), s 3,7 % bolezni prebavil (Slovenija 4,4 %), na ostale vzroke smrti pa je skupaj odpadlo 15,8 %  smrti (Slovenija 14,4 %).

Zdravstveno varstvo

Na Gorenjskem je bilo v letu 2019 sedem zdravstvenih domov (ZD Bled, ZD Bohinj, ZD Jesenice, ZD Kranj, ZD Radovljica, ZD Škofja Loka in ZD Tržič) in pet bolnišnic (Splošna bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj,  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik in Diagnostični center Bled).

Zdravstveni kader

V zdravstvu je bilo na Gorenjskem na 100.000 prebivalcev zaposlenih 251,8 zdravnikov (Slovenija 326,0), 71,5 zobozdravnikov (Slovenija 72,5) ter 762,7 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov (Slovenija 1027,3), kar ponovno kaže na slabšo preskrbljenost regije z zdravstvenim osebjem.

Datoteke:

Oris zdravja na Gorenjskem v številkah - 2019