Tobak ogroža zdravje osebe, ki kadi, pasivno kajenje pa tudi zdravje drugih ljudi. S kajenjem tobaka so povezani številni raki (ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, pljuč, dihalnih poti, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevoda, jajčnikov, materničnega vratu, trebušne slinavke in akutna mieloična levkemija), bolezni dihal, srca in ožilja ter še mnoge druge bolezni in zdravstvene težave (sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, težave s plodnostjo itd.). Letošnji svetovni dan brez tobaka spodbuja k opuščanju kajenja, ozavešča o s tem povezanih koristih in informira o v Sloveniji dostopnih vrstah pomoči, tudi v času epidemije Covid-19.
V Sloveniji je tobak eden glavnih vzrokov za smrti, saj mu pripisujemo 19 % vseh smrti pri prebivalcih, starih 30 let in več. Vsako leto zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre skoraj 3600 ljudi, 10 oseb vsak dan. To pomeni, da tobak v Sloveniji letno povzroči več smrti, kot nezgode, alkohol, prepovedane droge, samomori in AIDS skupaj. Podobno kot v Sloveniji je tudi na Gorenjskem večina (81 %) prebivalcev, starih 25-74 let nekadilcev, od teh jih nekaj več kot polovica (55 %) ni nikoli kadilo. V Sloveniji je takšnih 53 %. V letu 2020 je bilo na Gorenjskem 19 % kadilcev, kar je manj od povprečja Slovenije (20 %). Večina (80 %) kadilcev, kadi tobak redno vsak dan. V povprečju pokadijo 15 cigaret na dan oz. tri četrtine cigaret iz ene škatlice, v Sloveniji pa povprečno 16 cigaret na dan. Med letoma 2016 in 2020 se je odstotek kadilcev znižal za 7 %, v Sloveniji za 3 %.
3 % prebivalcev Gorenjske poroča o uporabi elektronskih cigaret, v Sloveniji 2 %. Na Gorenjskem je med vsemi uporabniki elektronskih cigaret 2 % takih, ki jih uporabljajo vsak dan. Ta odstotek je višji kot v Sloveniji (1 %). Med letoma 2016 in 2020 se je odstotek uporabnikov elektronskih cigaret zvišal za 2 %, zvišanje je bilo višje od povprečja Slovenije. Leta 2020 je 3 % prebivalcev Gorenjske oz. 1 % manj kot v letu 2016, poročalo o uporabi brezdimnih tobačnih izdelkov (tobak za žvečenje, njuhanje in oralno uporabo), odstotek uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov je na Gorenjskem višji kot v Sloveniji. Več podatkov je dostopnih v publikaciji Pregled najnovejših podatkov o uporabi tobačnih in povezanih izdelkov v sloveniji.
Pri opustitvi kajenja so na voljo različne vrste pomoči:
- svetovalni telefon na brezplačni številki 080 27 77, ki je dosegljiv vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro;
- brezplačni programi za opuščanje kajenja v zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja. Trenutno zaradi epidemije covid-19 individualna svetovanja ne potekajo, skupinski programi za opuščanje kajenja pa potekajo virtualno. Več informacij na: https://www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja/;
- različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja (žvečilke, obliži in inhalatorji), ki so na voljo v lekarnah. Zdravila na recept lahko predpiše osebni zdravnik.
ZA DRUŽBO BREZ TOBAKA
Tobak predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, zato se tudi Slovenija prizadeva za zmanjševanje njegovega bremena pri posamezniku in v celotni družbi. Od leta 2007 v Sloveniji veljajo učinkoviti ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu. Kajenje je prepovedano v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, prav tako v prostorih, kjer se izvaja dejavnost izobraževanja in vzgoje. Ukrep, ki prepoveduje kajenje v vozilih ob navzočnosti oseb mlajših od 18 let, pa je stopil v veljavo leta 2017 z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Ob tem je pomembna tudi informiranost prebivalcev o obsegu problema kajenja in ukrepih, s katerimi lahko škodljive posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu, učinkovito preprečujemo in zmanjšujemo. Ukrepi, ki zmanjšujejo izpostavljenost tobačnemu dimu v okolju, prispevajo k boljšemu zdravju in kvaliteti življenja vsakega posameznika. Cilj, ki ga želimo v Sloveniji doseči je, da postanemo v letu 2040 družba brez tobaka, kar pomeni, da bo delež kadilcev (starih 15 let in več) pod 5%.
Vir: NIJZ