Leto 2024 je za Nacionalni inštitut za javno zdravje še eno v nizu vsebinsko bogatih, prodornih in uspešnih. Z doslednim izpolnjevanjem svojih nalog je inštitut izpolnil enega izmed temeljnih poslanstev – to je varovanje in izboljševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije prek ozaveščanja, presejalnih programov in drugih preventivnih programov. Poleg tega je NIJZ smelo sledil aktualnim razmeram in potrebam na področju zdravja, uspešno prepoznaval grožnje zdravju in oblikoval ustrezne ukrepe za njihovo obvladovanje, med opravljenimi dejavnostmi pa velja omeniti tudi oblikovanje strokovnih podlag za sprejemanje zdravju prijaznih politik ter ukrepov za preprečevanje bolezni.
Ob opravljanju vseh rednih nalog je NIJZ sodeloval pri kar 107 projektih, v marsičem nepogrešljivih, saj obravnavajo aktualne tematike, povezane – če omenimo le nekatere – s skrbjo za duševno zdravje, z obvladovanjem tveganj za širjenje nalezljivih bolezni, zmanjševanjem tveganj za širjenje nenalezljivih bolezni ter škodljive rabe alkohola in tobaka.
Dodano vrednost predstavljata tudi uspešno izvedena 2. Nacionalna konferenca javnega zdravja z naslovom »Javno zdravje danes in jutri: Na križišču ovir in priložnosti« ter 2. Festival duševnega zdravja – oba sta odraz potenciala, znanja in elana zaposlenih na NIJZ, konferenca pa bo kot stičišče javnozdravstvenih vsebin prerasla, o tem ni dvoma, v tradicionalno znanstveno in strokovno srečanje. Letos sledi njuno »tretje nadaljevanje«.
Poleg opravljenih rednih delovnih nalog izpostavljamo še:
- Pripravili smo informacije in gradiva za uporabnike in strokovnjake na področju duševnega zdravja, prehrane in telesne dejavnosti, življenjskega sloga in ranljivih skupin ter izvedli številne aktivnosti krepitve zdravja v regijah in lokalnih okoljih.
- Osveščali smo o pravicah oseb z invalidnostmi ter težavami v duševnem zdravju, s pomočjo WHO Quality Rights spletne učilnice.
- Zasnovali in izvedli smo tri izobraževanja o duševnem zdravju na delovnem mestu za višje vodstvene delavce v državni upravi (predavanje in delavnica skupaj 4 pedagoške ure).
- Nadaljevali smo z razvojem preventivnega programa Psihološka prva pomoč, dodatno razvili modul za tvegano in škodljivo pitje alkohola in pričeli z evalvacijo razvitih modulov.
- Pripravili smo osnutek Strategije javnega zdravja, ki temelji na izsledkih in priporočilih projekta presoje temeljnih funkcij ter je soustvarjen s ključnimi partnerji na področju javnega zdravja.
- Odzivali smo se na grožnje javnemu zdravju tako s področja nalezljivih bolezni kot zdravja in okolja.
- Vzdrževali in posodabljali smo evidence in registre na področju nalezljivih bolezni, pripravljali podatke za periodična poročila, različne publikacije NIJZ in jih posredovali deležnikom v državi (UVHVVR, ARSO, …) in tujini (Tessy/ECDC, WHO, EFSA,..).
- Pripravili smo strokovne podlage za digitalizacijo sistema spremljanja prijavljivih nalezljivih bolezni in sodelovali pri pripravi dokumentacije za razpis Evropske komisije.
- V okviru EPISARI smo koordinirali epidemiološko spremljanje resnih akutnih okužb dihal, ki zahtevajo sprejem v bolnišnice, potrjenih primerov okužbe s covidom-19, v mreži vseh slovenskih bolnišnic.
- Razvoj aplikacije za prijavo rezultatov laboratorijskih izvidov vzorcev odpadne vode na NIJZ v sklopu vzpostavljanja avtomatiziranega epidemiološkega spremljanja povzročiteljev NB v odpadni vodi;
- Posodabljali smo priporočila in navodila za cepljenje ter informativne materiale o cepljenju na spletni strani NIJZ.
- Sodelovali smo z MZ za vzpostavitev enotnega sistema načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na tveganja v zdravstvu, v sklopu delovne skupine MZ.
- Nadgradili smo algoritme odločanja in ukrepanja za zmanjšanje tveganja za zdravje prebivalcev
ob naravnih in drugih nesrečah. - Sodelovali smo na državni vaji ODPORNOST24.
- Razvijali smo nacionalno mrežo ocenjevalcev tveganja in delovanje nacionalnega vozlišča Partnerstva za oceno tveganja za kemikalije (PARC-»Partnership for the Assessment of Risk from Chemicals«).
- Sodelovali smo pri implementaciji Uredbe o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/2023).
- Znova smo izvedli monitoring krvi na vsebnost svinca v krvi otrok v petih koroških občinah.
- V sodelovanju z nizozemskim RIMV, partnerji v Španiji in na Irskem, smo oblikovali mednarodni vprašalnik za pandemsko pripravljenost z vidika vedenjske (behavioural) perspektive (SI-PANDA 2024-2025).
- Pripravili smo analizo umrljivosti zdravnikov in poročilo o presežni umrljivosti za Državni zbor.
- Izdelali smo oceno vseh stroškov demence v Sloveniji (direktni in indirektni ter zdravstveni in nezdravstveni stroški), ki smo jih že predstavili na mednarodni znanstveni konferenci in je tudi že objavljena v znanstveni monografiji: Ocena ekonomskih stroškov demence v Sloveniji.
- Pripravili in izvedli smo spletno raziskavo o aktivnostih občin glede zmanjševanja izpostavljenosti tobačnemu dimu.
- Objavili smo Nacionalno poročilo RS o stanju na področju prepovedanih drog 2024 in ga predstavili na Vladni komisiji za droge.
- Podpora sprejemu in uveljavitvi prenovljenih prehranskih smernic
- Izvedli smo celovito nadgradnjo DPIA za vse rešitve eZdravja.
- Strokovna podpora MZ pri pripravi projektov iz vira Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), natančneje C-PACS, eTTL, eKarton, dispečerstvo, strateški podatki, centralna baza zdravil, brezpapirno poslovanje.
- Pripravili smo Zdravstveni statistični letopis.
- Izvedli in objavili smo podatke nacionalne ankete o izkušnjah pacientov v specialističnih ambulantah (PREMs).
- Pripravili in posredovali smo podatke za mednarodne organizacije v skladu z vprašalniki in navodili mednarodnih organizacij (WHO, OECD, EUROSTAT,…) ter sodelovali pri pripravi mednarodnih publikacij (pregledi vsebin, ki se nanašajo na slovenske podatke).
- naredili pregled kadra v patronažnem zdravstvenem varstvu po statističnih regijah in na podlagi izračunov kadrovskih potreb, ki temeljijo na osnovi veljavnih kadrovskih normativov.
- Pripravili smo letno analizo kazalnikov kakovosti v zdravstvu.
- Objavili smo publikacije o porabi zdravil, predpisanih na recept, o porabi protimikrobnih zdravil in o porabi vseh zdravil v bolnišnicah v letu 2023.
- Na področju ekonomskih posledic bolezni smo zaključili novo poročilo z naslovom Ekonomske posledice demence v Sloveniji v obdobju 2020-2023 in poročilo z naslovom Ekonomske posledice bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji v obdobju 2020-2023.
- Izvedli smo analizo dostopnosti in neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev, ki je temeljila na raziskovanju neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev z vidika zagotavljanja celovite zdravstvene obravnave pacienta. Gre za nadaljevanje raziskave, objavljene v publikaciji v letu 2024 z naslovom »Dostop pacientov do specialistične obravnave glede na čakalne dobe v Sloveniji 2019–2023«.
Sicer pa je svet zavoda sprejel tudi Letni program dela, kadrovski načrt in finančni načrt NIJZ za leto 2025.
