V ospredju posameznik, njegove potrebe in zmožnosti
Zaposlovanje oseb s težavami v duševnem zdravju zahteva celosten, individualiziran in medresorski pristop. Posamezniki se pri vključevanju na trg dela in vračanju v delovno okolje pogosto soočajo z različnimi ovirami, zato je pomembno, da jim prisluhnemo, prepoznamo njihove potrebe ter podporo prilagodimo njihovim zmožnostim in življenjskim okoliščinam.
Že v uvodnih nagovorih je bila poudarjena pomembnost obravnavanega področja, pri čemer je bila posebej izpostavljena potreba po osredotočanju na potenciale in sposobnosti posameznikov, ne zgolj na njihove omejitve. Pomemben izziv ostaja tudi zagotavljanje pravočasne in usklajene podpore ter ustvarjanje delovnih okolij, ki razumejo potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju in omogočajo njihovo vključevanje.
Pomembne so različne oblike podpore, a vseeno skupen cilj
Na strokovnem srečanju so predstavniki različnih institucij in organizacij predstavili možnosti podpore posameznikom pri zaposlovanju, vračanju na delo in socialnem vključevanju.
Predstavnici iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje sta predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja, predvsem zdravstveno zaposlitveno svetovanje in zaposlitveno rehabilitacijo.
Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina je predstavil svojo vlogo pri zagotavljanju socialnovarstvenih storitev, informiranju o socialnih pravicah ter povezovanju posameznikov z različnimi oblikami pomoči in podpore. Posebej so bile izpostavljene možnosti socialnega vključevanja, ki posameznikom omogočajo krepitev samostojnosti, ohranjanje socialnih stikov in aktivnejše sodelovanje v skupnosti.
Predstavnica URI Soča je opozorila na širše družbene in gospodarske posledice težav v duševnem zdravju ter pomen sistemskih rešitev, usmerjenih tako v preprečevanje težav kot v podporo posameznikom pri vračanju v delovno okolje. Predstavljen je bil tudi projekt razvoja modela zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije.
Iz Zavoda Papilot so poudarili, da zaposlitvena rehabilitacija ni zgolj pomoč pri iskanju zaposlitve, temveč celosten proces prepoznavanja posameznikovih sposobnosti, ustreznega usposabljanja in podpore pri iskanju stabilne zaposlitve.
Izkušnje zaposlitvenega centra Dobrote Dolenjske so pokazale, da je vsak posameznik drugačen in da je pri vključevanju v delovno okolje pomembna prilagojena podpora. Poseben izziv predstavljata tudi ozaveščenost družbe in zagotavljanje ustrezne podpore mentorjem.
Predstavnica Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto sta v okviru programa Socialna aktivacija+ poudarili, da pomemben napredek za posameznika ni nujno le zaposlitev, temveč tudi večja socialna vključenost. Ob tem sta izpostavili potrebo po dodatnem povezovanju s strokovnimi službami in lokalnimi delodajalci.
Strokovno srečanje je ponudilo pomemben prostor za medsebojno povezovanje, izmenjavo dobrih praks in oblikovanje novih možnosti sodelovanja. Posebej dragocene so bile medresorske povezave med službami s področij zdravstva, socialnega varstva, zaposlovanja in nevladnega sektorja. Udeleženci so pridobili koristne informacije o različnih programih in oblikah podpore, ob tem pa so prepoznali nove možnosti za njihovo uporabo pri vsakodnevnem delu.
Uspešno vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju ni odvisno le od podpore posamezniku, temveč tudi od pripravljenosti delovnih okolij in širše družbe na sprejemanje različnosti.
Poleg individualiziranega pristopa in sodelovanja strokovnih služb je zato pomembno tudi ozaveščanje delodajalcev, zmanjševanje predsodkov ter ustvarjanje vključujočih in podpornih delovnih okolij.
Od medsebojnega razumevanja do novih priložnosti
Srečanje je potrdilo pomen povezovanja različnih področij in izmenjave izkušenj pri iskanju rešitev za boljše zaposlitvene možnosti oseb s težavami v duševnem zdravju. Pomembno je, da prisluhnemo posamezniku, prepoznamo njegove potenciale in potrebe ter hkrati povezujemo vse tiste, ki mu lahko na poti do večje samostojnosti in socialne vključenosti.
Prav krepitev sodelovanja med strokovnimi službami, organizacijami, delodajalci in širšo skupnostjo pa lahko prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem imajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju več možnosti za aktivno sodelovanje v delovnem in družbenem življenju.
