Nacionalni dan branja 2026

Nacionalni dan branja spodbuja k premisleku o izjemno pomembni tematiki, ki povezuje zavedanje o jeziku in branju, ki ga ta goji in prenaša hkrati.

Zavedamo se, kako je za otrokov razvoj pomembno gibanje, in kako dragocen je neposreden stik z naravo. Zato se radi podajamo na sprehode, in skupaj z otrokom odkrivamo skrivnosti travnika, gozda, reke … Ko otrok še ne hodi, ga nesemo ali peljemo z vozičkom. Potepanja v naravi so za otroka nenadomestljiva.
Prav tako pa je pomembno, da se z otrokom podajamo v jezikovni svet, da raziskujemo govorjeno in pisano besedo.
Res smo lahko radovedni in igrivi hkrati – kaj vse zmore in zna otrok v jeziku in kaj zmore jezik v otroku!

Starši otroka vabimo v svet besed. Kako to storimo?

• Vzpostavite stik z otrokom. Prisluhnite mu. Opazujete ga, da bi ugotovili, kaj potrebuje. Pogosto ga vzemite v naročje.
• Z otrokom se pogovarjajte. Naj bo to resnično sodelovanje, izmenjava. Dajte mu čas, da se odzove. Tudi vi se odzivajte na otrokovo povabilo h komunikaciji. Ko se otrok utrudi, ali mu pozornost pritegne druga dejavnost, spoštujte njegovo prekinitev komunikacije.
• Otroku povejte pesem, pojte mu. Pojte skupaj z otrokom. Spomnite se kakšne uspavanke iz svojega otroštva, ali pa se naučite nove. Otroku ni mar, če vam je morda nekdo nekoč dejal, da nimate posluha in če mislite, da ne znate peti. Za otroka sta pomembna vaša bližina in to, da nekaj lepega počneta skupaj.
• Otroku pripovedujte: zgodbe, pravljice, ki se jih spomnite iz svojega otroštva, ali pa pripovedujete svoje, lahko pa poiščete nove. Ni se vam treba primerjati s šolanimi pripovedovalci. Otroku je v vašem naročju prijetno, vaš glas in topla naklonjenost mu pomenita varnost in bližino. To so lahko posebni trenutki povezanosti za vaju oba.
• Poimenujte, kar vidite krog sebe: sorojence, sorodnike, živali, rastline, prizore, predmete, dogodke, občutke; bodite pozorni na to, kaj ga privlači in vzbuja pri njem zanimanje. Ko že zmore, ga spodbujajte, da sam pove. Oponašata lahko živalske glasove in zvoke narave, na primer, zavijanje volka in vetra.
• Ko otroka negujete, poimenujte dele njegovega telesa in govorite o tem, kaj počnete, na primer: »Zdaj bova umila vse prstke: palec, kazalec, zdaj pa še sredinec …«.
• Igrajte se z jezikom na najrazličnejše načine – jezikovne igre ponujajo veliko užitka in tudi v odraslih vzbudijo igrivosti. To so na primer izštevanke in naštevanke, na primer slovenska ljudska pesem Premagane zverinice, ki se začne z verzom: »Prišla je miška iz mišnice …«, rimanke, narobe zgodbe, basni, živalske pravljice, nonsensi, uganke, ki jih otrok že zmore. V najzgodnejšem obdobju bo otrok morda užival v prstnih igrah. Se spomnite tiste: »Miška kaško kuhala …«? Pri tej s kazalcem krožimo po otrokovi dlani, otrok pa uživa v našem dotiku in pričakovanju, kaj se bo še zgodilo. Če potrebujete navdih – obstajajo zbirke prstnih iger in bibarij, na primer avtorice Mire Voglar, ali izjemno priljubljena serija knjig (ljudskih) izštevank, rimank, nagajivk Enci benci na kamenci.
• Z otrokom pregledujeta in berite kartonke, slikanice z zgodbami, s pravljicami, z rimami, pesmimi. Naj bo kdaj tudi zabavno, igrivo, lahko je zelo na kratko ali dolgo. Tudi če morda vam kot otroku niso brali, tudi če menite, da sami niste ravno odlična bralka ali bralec – otrok bo prijetne, umirjene občutke, povezane s skupnim bralnim časom, ki ga boste tako preživeli z njim, povezal z branjem. Bolj se mu bo priljubilo.
• Otroci pogosto želijo, da jim isto zgodbo preberemo ali povemo večkrat. Morda vam bo kdaj to že dolgočasno, a dobro je vedeti, da je taka želja utemeljena na njegovi potrebi po varnosti in predvidljivosti, ali pa je vsebina povezana z nečim, kar ga trenutno zelo zaposluje in mu zgodba pri tem procesu pomaga.
• Z otrokom obiščite javno knjižnico. Za otroka je vpis v splošno knjižnico brezplačen. Vključujte se v njihove dejavnosti, ki so namenjene otrokom njegove starosti – na primer pravljične ali bralne urice, predstave, prireditve. Nekatere knjižnice organizirajo tudi srečanja mamic in očetov ali starih staršev z dojenčki. Če bi si želeli nekaj pomoči pri iskanju primernih slikanic in knjig, prosite za usmeritev knjižničarja ali knjižničarko. V nekaterih knjižnicah si je mogoče izposoditi tudi kvalitetne igrače. Knjižnice so prave zakladnice, ki jih lahko družine raziskujejo in skupaj odkrivajo njihovo bogastvo, ko je otrok še dojenček, kobacajček, malčica, pa tudi ko je šolarka ali že mladostnik, mladostnica. Tako ustvarjamo dobre navade za vse življenje; prijateljstvo s knjigo se nadaljuje do poznih let.

Posebej izpostavljamo pomen zvočnih posnetkov za otroke. Spodbujajmo jezikovni posluh, ne poslušnosti

V sodobnem času, za katerega je značilna prevlada vizualnega sporočanja različnih vrst, je toliko bolj pomembno poudarjanje posluha in poslušanja ter aktivnega sodelovanje pri tem.

V slovenskem prostoru imamo odlično tradicijo slušne igre, ki jo predvaja radijski medij. Pri kakovostni radijski igri je treba »napeti ušesa«, »tanko prisluhniti«, da kakšna podrobnost ne uide. Lahko tudi zapreš oči, in domišljija riše podobe tistega, kar slišiš, da v polnosti zaživijo šumi, zvoki, tišina, različni glasovi. Odprejo se prostori lastnega (poslušalkinega, poslušalčevega) so-ustvarjanja. Kajti, kot pravi pesnik Boris A. Novak: »Zvok je namreč sijajna odskočna deska za polet domišljije po brezkrajnih kozmičnih prostranstvih.« (Novak, 1996, str. 172).

Najosnovnejša oblika zvočnega posnetka je prebrano literarno besedila, pravljice, zgodbe, pesmi, ki ni posebej prirejeno za zvočni medij.

Poznamo pa tudi radijske igre, ki so »umetnost čistega posluha«. Nadaljnji korak predstavljajo zvočne igre, pri katerih je literatura z zvočnimi sredstvi, šumi, glasbo spremenjena v nekakšen zvočni dogodek. V samem jedru gre za naboj zvočne fantazije, ki pride do polnega izraza šele v radiofonski izvedbi. Gre za pomembno umetniško zvrst.

Nekateri posnetki so prosto dostopni: starši imamo možnost, da skupaj z otrokom izbiramo med kvalitetno ponudbo.

Nekaj predlogov povzemamo po spletni strani Družina.pismen.si, ki je med drugim namenjena tudi staršem otrok različnih starosti, in ponuja informacije o gradivih in dogodkih, povezanih s pripovedovanjem, branjem in knjigami. Predstavljena ponudba je brezplačno dostopna.

Vse od leta 2018 v Uredništvu izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa Radia Slovenija nastaja projekt Čebelice, v katerem znani slovenski igralci in igralke pripovedujejo pravljice iz antologijske zbirke Knjižnica Čebelica založbe Mladinska knjiga.
Čebelice

Lahko noč, otroci je ena najstarejših oddaj otroškega in mladinskega programa RA Slovenija, ki prinaša pravljice iz domače in svetovne literature za vsako noč. Najmlajše poslušalce vodi v svet domišljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk.

Lahkonočnice

Priznani slovenski pravljičarji za Lahkonočnice pišejo avtorske zgodbe, mladi ilustratorji pa narišejo pravljično podobo. Pravljice pripovedujejo priznani slovenski igralci ter stanovalci domov starejših občanov. Lahkonočnicam lahko prisluhnete na njihovi spletni strani ali si jih kot aplikacijo prenesete na svoj pametni telefon.

Cici svet

Tu lahko prisluhnete najboljšim zgodbicam in pesmicam iz bogate zakladnice revij Cicido in Ciciban in si vsak mesec ogledate novo epizodo Meda in Pujsija. Pravljice berejo odlični slovenski pripovedovalci in pripovedovalke.

Predlagamo, da za še več priložnosti za skupno poslušanje z otrokom obiščite: https://druzina.pismen.si/video-in-zvocne-vsebine-za-otroke-in-starse/

Starši lahko tudi prosto dostopate do radijskih iger za otroke, ki so nastale v okviru projekta B-AIR, v katerem so se ustvarjalci in ustvarjalke še prav posebej posvečali otrokom in ustvarjanju del zanje. Dostopne so na naslednji povezavi.

Med drugimi najdete tudi tri radijske igre za dojenčke in malčke: Morje, Čebljanje in Glasbena kuhinja. Gre za napredne pristope k ustvarjanju radijskih iger za otroke, kajti v njih avtorice predpostavljajo sodelovanje med starši in otrokom/otroki, skupno poslušanje. So navdih staršem, celo »dovoljenje« staršem in otrokom, da se igrajo, da se odzivajo in gibajo, čebljajo, pojejo, raziskujejo. (Drglin 2023).

• https://www.rtvslo.si/b-air/arhiv/filter?sec_n=ZaDojen%C4%8Dke&WPId=350&source=all
• https://b-air.infinity.radio/documents/200/B-AIR-Art_Infinity_Radio-eBook.pdf

Predlagamo, da preizkusite kakšno od gradiv na zgoraj predstavljenih povezavah: sedite ali lezite skupaj z otrokom, naj vama bo udobno, umaknite ekrane, izberite pravljico ali igro, in skupaj poslušajta. Pogovarjajte se z njim, kaj je doživel ob poslušanju, morda se mu je porodilo kako vprašanje. Kaj ga je zabavalo, kaj ga je ganilo ali vznemirilo?

Na čem utemeljijo priporočila za pripovedovanje in branje otroku in z otrokom?

Italijanska pedagoginja, zdravnica in filozofinja Maria Montessori je poudarjala, da je otroštvo izjemno pomembno obdobje, ko sta naravna želja po učenju in radovednost na vrhuncu. Pripisujejo ji misel:

»Edini jezik, ki ga človek kdaj zares obvlada popolno, je tisti, ki se ga nauči v zgodnjem otroštvu, ko ga še nihče ne poučuje.« – Maria Montessori (citirano po sekundarnih virih)

To pomeni, da je prav izpostavljenost jeziku v zgodnjem otroštvu tista, ki oblikuje otrokovo govorno sposobnost: to se dogaja spontano skozi poslušanje, pogovor in naravno rabo jezika. Montessori s tem poudarja, da se otroci od rojstva do šestih let spontano in z veseljem učijo jezika svojega okolja s tem, ko živijo z drugimi, ki ta jezik uporabljajo.

Pravi, da otroci v tem obdobju sprejemajo ali srkajo informacije iz svojega okolja, kot je razvidno iz naslova v slovenščino prevedene knjige Srkajoči um (absorbirajo, v angleščini  absorbent mind) (Montessori, 2018). Za to ni potrebno formalno poučevanje, temveč “naravno” sodelovanje med otrokom in odraslimi. To, kar otroci slišijo in izkusijo, je eden od temeljev njihove kognitivne rasti.

Tudi ameriški jezikoslovec Noam Chomsky trdi podobno: vsak otrok ima prirojeno jezikovno sposobnost (jezikovni aparat), ki mu omogoča hitro in naravno usvajanje jezika. Ta sposobnost pa se lahko v polnosti razvije, če je izpostavljen bogatemu jezikovnemu okolju — torej pogovorom, poslušanju in branju že od najzgodnejšega otroštva. Prav ti omogočajo, da se bo otrokov jezikovni potencial kar se da razvil (Chomsky, 1975).

Sodobne nevroznanstvene raziskave kažejo, da je zgodnje otroštvo obdobje zelo hitrega razvoja možganov. V tem času potekajo številni pomembni procesi, ki sooblikujejo delovanje možganov in imajo dolgoročen vpliv na posameznikove miselne sposobnosti, čustveno doživljanje ter vedenje. Tovrstna znanstvena spoznanja torej potrjujejo trditve zgoraj navedenih avtorjev (Shonkoff, Phillips, 2000).

Še nekaj več o pomenu branja

S prvo slikanico otroku odpremo vrata v čudoviti svet pisanih besed in tiskanih podob. In ko bo zrasel, bo tudi sam rad raziskoval zakladnico človeškega duha, zapisanega v knjigah. V svetu pripovedovanja, branja in knjig se bo udomačil, ga vzljubil in zato bolj polno živel. Literatura pomaga otroku in mladostniku, da spoznava druge, svet in samega sebe. Knjige nas bogatijo in širijo obzorja. Zdravstveni strokovnjaki se pridružujejo sporočilom o pomenu pripovedovanja, branja otroku od samega začetka njegovega življenja in družinske pismenosti za zdrav otrokov razvoj, krepitev njegovih sposobnosti in podpiranja njegovih zmožnosti in zmanjševanje neenakosti. Otrok, ki bo vzljubil branje, bo ob vstopu v šolo dobro pripravljen na učenje in uspešnejši pri šolskem delu.

Branje …

… ima pomembno vlogo pri oblikovanju čustveno stabilnih in socialno odzivnih posameznikov.

… v prijetnem umirjenem vzdušju krepi čustvene vezi med otroki in odraslimi.

… spodbuja otrokov intelektualni, čustveni, jezikovni in socialni razvoj.

… hrani otrokovo domišljijo, pripomore k razvoju empatije in širi njegov besedni zaklad.

… ki postane del družinskega vsakdana, lahko pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok, še posebej pomemben pa je prispevek k njegovemu duševnemu zdravju.