Podatki kažejo na velike razlike v zdravju med različnimi skupinami prebivalstva, pri čemer osebe z oviranostmi izstopajo v negativnem smislu.
Osebe z oviranostmi v Sloveniji – podatki EU-SILC
V Evropski uniji se število oseb z oviranostmi ocenjuje na podlagi raziskave EU-SILC (The EU Statistics on Income and Living Conditions). Po podatkih za leto 2020 je bilo v Sloveniji:
- 22,1 % oseb z oviranostmi, starih 16 let in več,
- v starostni skupini 16–64 let 7,9 % z zmerno in 14,2 % s težjo oviranostjo,
- v starostni skupini 65 let in več 24,7 % z zmerno in 18,2 % s težjo oviranostjo.
Število oseb z oviranostmi postopno narašča, kar je posledica staranja prebivalstva in povečanja razširjenosti nenalezljivih bolezni.
Razkorak v zdravju oseb z oviranostmi
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da je razkorak v dostopu do zdravstvene oskrbe med osebami z oviranostmi (5,2 %) in ostalimi prebivalci (0,9 %) kar petkrat večji. Posledično imajo osebe z oviranostmi:
- slabše zdravstvene rezultate,
- od dva- do trikrat višjo stopnjo umrljivosti,
- štirikrat večjo verjetnost, da svoje zdravstveno stanje ocenijo kot neprimerno ali slabo.
Vloga NIJZ pri zmanjševanju neenakosti
Na NIJZ si prizadevamo zmanjšati razlike v zdravju in izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev. Podatke, ki jih zbiramo, zagotavljamo različnim odločevalcem za učinkovitejše ukrepe. Poleg tega:
- osveščamo strokovno in splošno javnost o pomenu dostopnosti okolja, storitev in komunikacij,
- spodbujamo vključevanje oseb z oviranostmi v preventivne zdravstvene programe in dejavnosti za krepitev duševnega zdravja,
- sodelujemo s skupnostmi na različnih ravneh, da zagotovimo orodja in informacije za krepitev zdravja vseh prebivalcev.
Mednarodni dan invalidov je lahko dober opomnik, da je pravičnost v zdravju temeljna pravica, ki pripada vsakomur, ne le privilegij izbranim. Le z združenimi prizadevanji lahko zagotovimo vključujočo in trajnostno prihodnost za vse.
