Ko dom postane najnevarnejši prostor za ženske

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra, nas opominja, da nasilje nad ženskami ostaja ena najpogostejših in najbolj prikritih oblik kršenja človekovih pravic po vsem svetu. Obeležujemo ga od leta 1999, ko je Generalna skupščina Združenih narodov ta dan razglasila v spomin na krut umor sester Mirabal, političnih aktivistk iz Dominikanske republike.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjamo, da ima nasilje nad ženskami – vključno z nasiljem v družini, intimno-partnerskim, strukturnim in institucionalnim nasiljem – resne in dolgotrajne posledice za duševno in telesno zdravje ter pomemben vpliv na celotno družbo. 25. november obeležujemo tudi na NIJZ, saj predstavlja pomembno priložnost za ozaveščanje o posledicah nasilja za zdravje ter za spodbujanje ukrepov, ki prispevajo k zaščiti, zdravju in enakopravnosti žensk in deklet. S strokovnim delom, ozaveščevalnimi dejavnostmi in podporo preventivnim programom si prizadevamo za družbo, v kateri bo lahko vsaka ženska živela varno in brez nasilja. Poudarjamo pomen ničelne tolerance do nasilja, dostop do podpore za žrtve, odgovornost državnih institucij ter celotne družbe, da nasilje prepozna, prepreči, obsodi in sankcionira.

Skritost in normalizacija nasilja

Nasilje se pogosto dogaja za zaprtimi vrati, v zasebnosti, kjer ostaja skrito okolici in prikrito pred očmi javnosti. Družbeni vzorci in odnosi moči ga lahko predstavljajo kot nekaj “normalnega” ali celo sprejemljivega, zaradi česar številni primeri ostanejo neprijavljeni. To bistveno otežuje prepoznavanje nasilja in ustrezno ukrepanje.

Vloga zdravstvenega sistema je pri odzivanju na nasilje ključna, saj je zdravstveni strokovnjak pogosto prvi v stiku z žrtvijo nasilja. Ženske, ki doživljajo nasilje, pogosto iščejo zdravstveno pomoč zaradi posledic nasilja, vendar ni nujno, da bodo spregovorile o tem, da doživljajo nasilje. Zato je še toliko pomembneje, da zdravstveni strokovnjak prepozna morebitne znake nasilja, prisluhne z empatijo ter ukrepa strokovno, spoštljivo in brez obsojanja. Prvi odziv lahko pomembno vpliva na pripravljenost žrtve, da poišče nadaljnjo pomoč. Če pa podpore ne prejme, lahko to vodi v poglabljanje stiske in zmanjšanje verjetnosti, da bo v prihodnje še iskala pomoč oziroma spregovorila o nasilju.

Izjemno pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake nasilja, ustrezno ukrepajo, žrtvam nudijo podporo ter jih usmerijo tudi k drugim virom pomoči in jih seznanijo z mrežo virov pomoči.

Pomembno je, da vsak posameznik, ki zazna nasilje, tega prijavi pristojnim organom, saj s tem prispeva k zaščiti žrtev in preprečevanju nadaljnjega nasilja.

Nasilje v številkah: globalna, evropska in slovenska realnost

Ženske in dekleta so po vsem svetu vsakodnevno žrtve nasilja na podlagi spola. Nasilje na podlagi spola pomeni vsakršno nasilje, ki je uperjeno proti osebi zaradi njenega spola – nesorazmerno pogosto prizadene ženske in dekleta prav zato, ker so ženske (Svetovna zdravstvena organizacija, 2021).

Globalno je leta 2023 v povprečju vsakih deset minut umrla ena ženska ali deklica zaradi nasilja s strani partnerja ali sorodnika — skupno je to približno 51.100 smrtnih žrtev v letu 2023, zato opozarjamo, da je dom najnevarnejši prostor za mnoge ženske in dekleta (UNODC & UN Women, 2024).

V letu 2023 je bilo namenoma ubitih 85.000 žensk in deklet, od tega je 60 %, približno 51.100 teh umorov zagrešil intimni partner ali družinski član.

• Z drugimi besedami, vsak dan je bilo po vsem svetu povprečno 140 žensk in deklet umorjenih s strani intimnega partnerja ali bližnjega sorodnika (UNODC in UN Women, 2024).
• Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (2024) je približno ena od treh (30 %) žensk po vsem svetu v svojem življenju doživela fizično in/ali spolno nasilje s strani intimnega partnerja ali spolno nasilje s strani neznanca.

Evropska unija (Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Evropski inštitut za enakost spolov & Eurostat, 2024)

Nasilje s strani kateregakoli storilca

• Vsaka tretja ženska (30,7 %) je v svojem življenju doživela fizično nasilje, grožnje s fizičnim nasiljem in/ali spolno nasilje, ki ga je povzročil katerikoli storilec – član družine ali katerakoli druga oseba.
• 13,5 % žensk je doživelo fizično nasilje in/ali grožnje s fizičnim nasiljem (ne pa spolnim), 17,2 % pa jih je doživelo spolno nasilje (vključno s posilstvom in drugimi neželenimi spolnimi dejanji).
• Med ženskami, ki so v življenju doživele fizično nasilje, grožnje s fizičnim nasiljem in/ali spolno nasilje, jih je 20,5 % (le vsaka peta) zaradi dogodka poiskalo pomoč v zdravstveni ustanovi ali socialni službi, 13,9 % (le vsaka osma) pa jih je dogodek prijavilo policiji.
• V Evropski uniji je 20,2 % žensk, starih 15 let ali več, doživelo fizično nasilje, grožnje in/ali spolno nasilje s strani storilca, ki ni bil njihov intimni partner.

Nasilje s strani intimnega partnerja

• Skoraj ena od petih žensk (17,7 %) je v svojem življenju doživela fizično nasilje, grožnje in/ali spolno nasilje s strani intimnega partnerja.
• 14,6 % žensk je doživelo nasilje s strani intimnega partnerja več kot enkrat.
• 19,3 % žensk (vsaka peta ženska) je v svojem življenju doživelo fizično nasilje, grožnje in/ali spolno nasilje s strani storilca v gospodinjstvu – torej intimnega partnerja, sorodnika ali druge osebe, ki živi v istem gospodinjstvu.

Nasilje s strani osebe, ki ni intimni partner (znanec, neznanec, sorodnik)

• 20,2 % žensk je od 15. leta starosti doživelo nasilje s strani osebe, ki ni intimni partner.
• 12,9 % je doživelo spolno nasilje (vključno s posilstvom).
• 3,8 % žensk je bilo po 15. letu posiljenih s strani znane ali neznane osebe.

Nadlegovanje na delovnem mestu

Vsaka tretja ženska je doživela spolno nadlegovanje na delovnem mestu; o tem pogosteje poročajo mlajše ženske – spolno nadlegovanje na delovnem mestu sta izkusili kar dve petini.

Slovenija

Statistični urad Republike Slovenije je z nacionalno raziskavo Osebna varnost v zasebnem okolju (2020) ugotovil, da so tudi v Sloveniji ženske bistveno pogosteje kot moški žrtve ponavljajočega se in hujšega nasilja v zasebnem okolju, zlasti s strani intimnih partnerjev.

• Med osebami, ki so v partnerskih odnosih doživele nasilje, je bilo kar 75,6 % žensk.
• V primerjavi z moškimi so ženske utrpele 30 % več fizičnih poškodb kot posledico telesnega ali spolnega nasilja ter se dvakrat pogosteje bale za svoje življenje.
• V družinskem okolju so bile trikrat pogosteje žrtve nasilja in kar petkrat pogosteje izpostavljene spolnemu nasilju. Tri četrtine nasilnih dejanj v družini predstavljajo fizična dejanja z grožnjami, ena četrtina pa spolno nasilje.
• Od svojega 15. leta starosti je nasilje v družini v Sloveniji vsaj enkrat doživelo 14,9 % žensk in 5,4 % moških, starih med 18 in 74 let.

Statistični podatki na globalni, evropski in nacionalni ravni potrjujejo, da je nasilje nad ženskami resen javnozdravstveni in družbeni problem, ki zahteva celosten in dolgoročen pristop. Velika razširjenost nasilja, njegova normalizacija ter transgeneracijski prenos vzorcev nasilnega vedenja prispevajo k njegovi reprodukciji in utrjevanju; kar pomeni, da se nasilni vzorci ohranjajo, ponavljajo in prenašajo naprej. Ključno je naslavljati in ovreči družbene predsodke in spolne stereotipe, ki legitimirajo ali opravičujejo nasilje ter zagotoviti usklajeno delovanje vseh deležnikov – od zdravstvenih in socialnih služb do izobraževalnih ustanov, pravosodja, nevladnih organizacij in medijev. Pri tem je treba prepoznati vlogo patriarhalnih družbenih struktur, ki ohranjajo neenakosti med spoloma in ustvarjajo okolje, v katerem se nasilje nad ženskami tolerira in spregleduje. Patriarhalne strukture zajemajo sistem družbenih, institucionalnih in pravnih mehanizmov, ki moškim zagotavljajo večjo družbeno moč in privilegije, medtem ko ženske postavljajo v podrejen položaj.

V primeru, da doživljate nasilje, poiščite pomoč. Če veste, da nekdo doživlja nasilje, ukrepajte.

Za pomoč se lahko obrnete na:

• center za socialno delo,
• policijo,
• nevladne organizacije s področja preprečevanja nasilja (npr. Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja; Društvo za nenasilno komunikacijo idr.).
• Na voljo je tudi anonimna e-prijava nasilja v družini.