Vsako leto 4. februarja obeležujemo svetovni dan boja proti raku. Rak predstavlja eno največjih javnozdravstvenih bremen v Sloveniji. Na NIJZ aktivno delujemo na področju preventive, spremljanja bolezni in vodimo državni presejalni program Svit.
V Sloveniji vsako leto za rakom zboli okoli 15.000 ljudi, okoli 6.000 jih zaradi raka umre. Med nami živi več kot 110.000 oseb, ki so kadarkoli zbolele za rakom. Pri moških je rak najpogostejši vzrok smrti, pri ženskah je na drugem mestu. S staranjem prebivalstva se breme rakavih obolenj še povečuje. Rak tako predstavlja eno največjih javnozdravstvenih bremen v Sloveniji.
Velik delež raka je povezan z dejavniki, na katere lahko vplivamo. Kajenje, tvegano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in čezmerno sončenje povečujejo tveganje. Ocene kažejo, da bi z ukrepi preventive preprečili od 30 do 40 odstotkov vseh rakov.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi. To pomeni, da obstajajo jasni dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. Pitje alkohola je povezano z najmanj sedmimi vrstami raka. Med njimi so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla ter rak dojke pri ženskah.
V Sloveniji je vsako leto približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola. Več alkohola pomeni večje tveganje. Varna meja pitja ne obstaja. Starostno standardizirana incidenca rakov, povezanih z alkoholom, znaša 13,8 na 100.000 prebivalcev. To Slovenijo uvršča nad svetovno povprečje, ki znaša 8,4 na 100.000 prebivalcev.
Največ novih primerov raka, povezanih z alkoholom, predstavlja rak debelega črevesa in danke. Sledita rak dojke in rak jeter. Umrljivost zaradi rakov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 16,01 smrti na 100.000 prebivalcev. To presega povprečje držav OECD in evropsko povprečje. V Sloveniji je bilo z alkoholom povezanih 332 smrti zaradi raka.
Nikotin sodi med najbolj zasvojljive snovi. Večina kadilcev začne kaditi pred polnoletnostjo. Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umreta dve tretjini kadilcev. V Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umre več kot 3000 ljudi, kar pomeni približno 60 smrti na teden.
Kajenje povzroča kar 17 vrst raka ter številne bolezni dihal, srca in ožilja. Po podatkih za leto 2024 tobak kadi 18 odstotkov odraslih prebivalcev. Delež kadilcev se v zadnjih letih znižuje, prav tako delež vsakodnevnih kadilcev. Sočasno narašča uporaba elektronskih cigaret.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zaznavamo hitro naraščanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladostniki, kar predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv.
Neuravnotežena prehrana povečuje tveganje za nastanek več vrst raka. Tveganje se poveča ob pogostem uživanju energijsko bogatih živil, rdečega in predelanega mesa ter ob nizkem vnosu sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. S prekomerno telesno maso in debelostjo so povezani raki debelega črevesa in danke, dojke po menopavzi, trebušne slinavke, jeter in ledvic.
V Sloveniji ima čezmerno telesno maso ali debelost več kot polovica odraslih prebivalcev. Nezdrava prehrana v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja pomembno prispeva k bremenu raka. Z uravnoteženo prehrano, bogato z rastlinskimi živili, in z omejevanjem rdečega ter predelanega mesa lahko tveganje zmanjšaš.
Redna telesna dejavnost varuje pred rakom. Pomanjkanje gibanja povečuje tveganje za raka debelega črevesa in danke, dojke ter maternice. Telesna dejavnost vpliva na telesno maso, presnovo, raven hormonov in vnetne procese v telesu.
V Sloveniji pomemben delež prebivalcev ne dosega priporočene ravni telesne dejavnosti. Že zmerna, redna dejavnost, kot je hitra hoja, ima pozitiven učinek. Priporočilo je vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden. Gibanje naj bo del tvojega vsakdana.
Ultravijolično sevanje je glavni dejavnik tveganja za kožnega raka, vključno z melanomom. Tveganje se povečuje ob pogostem in dolgotrajnem izpostavljanju soncu ter ob sončnih opeklinah, predvsem v otroštvu in mladosti. Uporaba solarijev tveganje še poveča.
Slovenija se uvršča med države z visoko pojavnostjo kožnega raka. Z zaščitnimi ukrepi lahko tveganje zmanjšamo. Iščimo senco, uporabljajmo zaščitna oblačila, pokrivalo in sončno kremo. Izogibajmo se soncu med 10. in 16. uro. Izogibajmo se uporabi solarijev.
Na NIJZ delujemo na področju preventive, zgodnjega odkrivanja, spremljanja bremena raka in podpore sistemskim ukrepom. Naš cilj je manj zbolelih, boljše preživetje in boljša kakovost življenja.
Morda potrebujete spodbudo, da naredite prvi korak k spremembi? Udeležite se skupinskih delavnic in individualnih svetovanj v vašem zdravstvenem domu.
V vsakem zdravstvenem domu se nahaja bodisi center za krepitev zdravja bodisi zdravstvenovzgojni center. Tam se lahko udeležite skupinskih delavnic, individualnih svetovanj in testiranj, kjer boste pridobili strokovne informacije, veščine in podporo za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki bodo vodile do boljšega počutja in zdravja. Med drugim se lahko udeležite tudi skupinskih ali individualnih delavnic za opuščanje kajenja in individualne delavnice opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Več na: https://skupajzazdravje.si/
Zgodnje odkrivanje rešuje življenja. Zato imamo v Sloveniji na voljo državne presejalne programe. Program Svit je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. V njem odkrivamo predrakave spremembe, še preden se razvije rak. Od uvedbe programa se pojavnost te bolezni zmanjšuje. Pri udeležencih je umrljivost večkrat nižja kot pri tistih, ki se v program ne vključijo.
Sodelovanje v presejalnih programih je preprost korak. Odziv na vabilo pomeni večjo možnost, da bolezen odkrijemo zgodaj. Takrat je zdravljenje uspešnejše, okrevanje hitrejše.
Nekatere rake je možno preprečiti tudi s cepljenjem, in sicer s cepljenjem proti hepatitisu B ter proti okužbam s HPV.
Cepljenje proti hepatitisu B se opravi v otroštvu. Od leta 2000 se cepljenje proti hepatitisu B začne pri treh mesecih starosti (s šestvalentnim cepivom), zadnji podatki – za leto 2024 – kažejo, da je precepljenih okoli 90 odstotkov otrok.
Cepljenje proti HPV, ki povzroča 6 vrst raka pri ženskah in moških, pa se opravi v šestem razredu osnovne šole. Takrat je cepljenje tudi najbolj učinkovito, do 15. leta sta tudi potrebna dva odmerka cepiva. V šolskem letu 2024/25 je bilo proti HPV z dvema odmerkoma cepeljenih 39,3 odstotka deklic in 24,4 odstotka dečkov. Podatki pa kažejo, da razmeroma velik delež staršev odlaga cepljenje proti HPV v poznejšo starost otroka. Pri 15 letih je namreč cepljen bistveno višji delež deklet kot pri 12 letih – skoraj 60-odstotni. Ker je cepljenje proti HPV v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za mlade do 26. leta starosti, se cepijo tudi v pozneje, tudi v okviru akcij NIJZ Šeraj ljubezen, ne bolezen.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.