Začenja se sezona okužb dihal, zato je smiselno, da vsak posameznik upošteva določene ukrepe, da bo to jesen in zimo ostal čim bolj zdrav. Poleg splošnih higienskih ukrepov se svetujejo tudi sezonska cepljenja, pri čemer se cepljenje proti gripi svetuje prav vsem prebivalcem.
Prehitimo gripo, zaščitimo se že danesNacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Ljubljana sta danes, 10. 11. 2025, organizirala novinarsko konferenco, kjer so bili predstavljeni dosedanji rezultati pilotnega presejanja na okužbo s Helicobacter pylori ter zdravljenja okužbe kot načina primarne preventive raka želodca.
Evropski projekt TOGAS se je začel marca 2023 s ciljem izboljšanja in krepitve zdravja v Evropski uniji in zmanjševanja bremena, ki ga povzroča rak želodca. Končni cilj projekta je v okviru EU oblikovati predlog za presejalni program za zmanjševanje raka želodca, ki vključuje odkrivanje in zdravljenje okužbe s Helicobacter pylori (H. pylori), glavnim povzročiteljem raka želodca ter predlog presejanja na predrakave spremembe sluznice želodca in endoskopskega spremljanja teh bolnikov.
Rak želodca ima slabo prognozo, saj ga pogosto odkrijemo v poznih fazah. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca. Ključna težava je pomanjkanje vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v zahodnih državah. Posledično se rak želodca običajno odkrije šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave zaradi simptomov, ki so povezani z boleznijo.
V okviru evropskega projekta TOGAS poteka pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. V raziskavo je bilo v prvem krogu vabljenih 6.200 pacientov ZD Ljubljana, starih od 30 do 34 let, ki so bili testirani na H. pylori in zdravljeni, če je bila pri njih potrjena aktivna okužba. V drugem krogu pa je bilo leta 2025 vabljenih še dodatnih 4.219 pacientov ZD Ljubljana v isti starostni skupini.
Na današnji novinarski konferenci so sodelovali prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med. spec., koordinatorica evropskega projekta TOGAS, iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. spec., strokovni vodja pilotne raziskave v projektu TOGAS in Tea Stegne Ignjatovič, dr. med. spec., iz ZD Ljubljana.
Na novinarski konferenci je prof. Bojan Tepeš, strokovni vodja pilotne raziskave v ZD Ljubljana in šestih centrih po Evropski uniji predstavil izhodišča evropskega projekta. Najpomembnejše sporočilo je, da z zdravljenjem okužbe s H. pylori zmanjšamo možnost za nastanek raka želodca in tudi ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti in napihnjenosti, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12 in avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura.
Prof. dr. Bojan Tepeš je še poudaril: »Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov, zato je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe ključno za zmanjšanje pojavnosti bolezni povzročenih zaradi H. pylori okužbe. Ozdravitev okužbe s H. pylori v mlajši odrasli dobi zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov. Dosedanji rezultati raziskave v ZD Ljubljana kažejo, da je okuženost z bakterijo H. pylori v starostni skupini 30-34 let okoli 14 %. Zdravljenje s štiritirno terapijo, sestavljeno iz dveh antibiotikov, zaviralca protonske črpalke in bizmuta, traja 14 dni in se je v kar 97 % pokazalo kot učinkovito.«
Prim. Tatjana Kofol Bric iz NIJZ, kjer koordinirajo pilotno raziskavo, je opozorila na še vedno veliko breme raka želodca. Kljub temu, da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, vključno z Evropo, zmanjšuje, breme te bolezni še vedno ostaja veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo sprejeli učinkoviti preventivni ukrepi.
V Sloveniji smo v letu 2022 odkrili 466 novih primerov raka želodca, umrlo pa je 288 oseb, saj le 30 % bolnikov doživi 5 let po diagnozi. Primeri raka želodca so pogosteje odkriti med prebivalci vzhodnega dela Slovenije.
Na testiranje na H. pylori se je v ZD Ljubljana od 6.200 vabljenih v letu 2024 prijavilo 46 % vabljenih, testiranja pa se je nato udeležilo 39,3 % vabljenih, kar je manj od pričakovanih 50 %, vendar je udeležba vseeno večja, kot za to starostno skupino opažajo pri drugih preventivnih zdravstvenih storitvah. Tistih, ki so v preteklosti že zdravili okužbo s H. pylori, v raziskavo nismo vključili (okoli 5,5 odstotkov).
Še vedno vabimo osebe, ki so bile prvič vabljene leta 2024, da se udeležijo raziskave, vendar jih ne bomo več aktivno vabili. Če so vabilo izgubili, lahko pošljejo mail na togas@nijz.si in jim bomo po mailu poslali povezavo do prijave. Vsem, ki so se raziskave že udeležili, se bomo zahvalili s priložnostnim darilom in jih hkrati povabili, da izpolnijo spletno anketo o izkušnjah s testiranjem in morebitnim zdravljenjem.
Trenutno se aktivno vključuje v raziskavo v juniju in septembru 2025 vabljena nova skupina 30-34 letnih pacientov, opredeljenih v ambulantah družinske medicine ZD Ljubljana. Odziv te skupine je zaenkrat slabši, zato jih bomo še dodatno aktivno vabili v raziskavo, tako po e-pošti kot telefonsko iz ZD Ljubljana.
Tea Stegne Ignjatovič, dr. med. spec., iz ZD Ljubljana, je opisala sam potek raziskave: V pilotni raziskavi v ZD Ljubljana je več kot 3.100 oseb že opravilo odvzem krvi za testiranje na okužbo s H. pylori. Izmed njih je 2.700 oseb že prejelo informacijo, da niso okuženi s H. pylori in jim ni potrebno skrbeti zaradi najpomembnejšega dejavnika za razvoj raka želodca. Zdravimo tiste, ki imajo po pozitivnem izvidu krvi tudi pozitiven urea dihalni test (UDT), s katerim potrjujemo aktivno okužbo. Okužbo smo že pozdravili pri 230 pacientih, kar smo tudi potrdili s ponovnim dihalnim testom. V primeru neuspešnega zdravljenja smo pri treh osebah zdravljenje ponovili s spremenjeno shemo in pri vseh dosegli uspešno ozdravitev. Zbiramo tudi natančne podatke o stranskih učinkih terapije, ki kažejo, da se pri več kot tretjini oseb kažejo blagi stranski učinki, ki so pogosti pri zdravljenju z antibiotiki, kot so slabost, driska in izpuščaj, vendar zdravljenja zaradi tega ni bilo potrebno prekinjati.
Za skupino opredeljenih pacientov, ki smo jo vabili v letu 2025, smo glede na izkušnje s prvo skupino vabljenih naredili nekaj sprememb pri vključevanju pacientov. Poenostavili smo naročanje v laboratorij, tako da preiskovanci naročilnico za laboratorije ZD Ljubljana prevzamejo preko spletne aplikacije, s katero podpiramo raziskavo. Tako ni potreben obisk ambulante, temveč le prihod v laboratorij na odvzem krvi. Medicinske sestre se v obravnavo vključijo po pozitivnem izvidu serološkega testa, ko je pacienta potrebno naročiti na dihalni test za potrditev aktivne okužbe. Osebni izbrani zdravnik opravi pregled in oceni primernost za terapijo in vodi pacienta med terapijo. Odgovori na najpogostejša vprašanja pacientov, ki potrebujejo zdravljenje, so zbrani v zgibanki na naslednji spletni strani.
Kot kažejo dosedanji rezultati, je za dobro odzivnost najpomembnejše aktivno vabljenje s strani medicinskih sester. Te trenutno kontaktirajo osebe, ki so podale soglasje za sodelovanje v raziskavi, pa se še niso oglasile v laboratoriju ter osebe, ki se na vabilo poslano v letu 2025 še niso odzvale.
Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavi posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva.
—
Več informacij o projektu TOGAS najdete na naslednji spletni strani.
Projekt TOGAS je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency) in Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
