Preboji v boju zoper sladkorno bolezen

Na dogodku, ki je potekal 13. novembra 2025 v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije, so strokovnjaki, predstavniki oseb s sladkorno boleznijo in odločevalci osvetlil dosežke, izzive in priložnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni v Sloveniji.

Letos prvič ločeno prikazani podatki za mlajše od 65 let

Glavna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, doc. dr. Jelka Zaletel z NIJZ, je predstavila najnovejše podatke o pojavnosti in zapletih sladkorne bolezni v Sloveniji. »Letos prvič prikazujemo podatke ločeno tudi za osebe, mlajše od 65 let,« je poudarila. »Ti jasno kažejo, da je starost ključen dejavnik pri pojavnosti bolezni in njenih zapletih.«

Sladkorna bolezen tipa 2 ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov. Po zadnjih ocenah NIJZ je bilo v letu 2024 v Sloveniji 153.700 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 4.540 več kot leto prej. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je prejemalo nekaj več kot 130.000 oseb, med njimi 46.800 mlajših od 65 let.

Podatki kažejo, da se zapleti pogosteje pojavljajo pri starejših. V letu 2024 je bilo zabeleženih 792 hospitalizacij zaradi možganske kapi, od tega 128 pri mlajših od 65 let, 592 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, od tega 148 pri mlajših od 65 let, ter 277 amputacij nog nad gležnjem (t. i. večjih amputacij), med njimi 49 pri osebah, mlajših od 65 let.

Napredek in izzivi pri nadgradnji programov

Kljub številnim izboljšavam pri zdravljenju in dostopu do sodobnih zdravil ostaja ključno vprašanje, kako okrepiti zgodnje odkrivanje bolezni, zagotoviti ustrezno podporo pri obvladovanju bolezni in izboljšati zdravstveno pismenost prebivalstva.

Na konferenci so bile predstavljene rešitve, ki kot nadgradnja Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 nastajajo oziroma so nastale pod okriljem dveh evropskih projektov, JACARDI in CARE4DIABETES (C4D), ki se z januarjem 2026 končuje.

• Program TABLETKA – preboj v edukaciji na sekundarni ravni

V okviru projekta CARE4DIABETES je bil predstavljen program TABLETKA, prvi strukturirani program edukacije na sekundarni ravni, namenjen osebam s sladkorno boleznijo tipa 2.

Jana Klavs, nacionalna koordinatorica edukacije za sladkorno bolezen pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenija, zaposlena na UKC Ljubljana, v Oddelku za ambulantno diabetološko dejavnost

• Skupaj odkrivamo sladkorno – povezovanje lokalnih skupnosti in ranljivih skupin za zgodnje odkrivanje bolezni

Pilotni projekt, ki ga pod okriljem projekta JACARDI vodi NIJZ skupaj z lokalnimi partnerji, razvija nove pristope za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 in njenih predstopenj, zlasti pri ranljivih skupinah.

Neja Perič, vodja CKZ Litija

• Edukacija na primarni ravni – kako doseči večjo vključenost oseb s sladkorno boleznijo tipa 2

Vpogled v izzive edukacije na primarni ravni je podala prof. dr. Tanja Kamin s Fakultete za družbene vede. Predstavila je preliminarne ugotovitve raziskave, v kateri so v dveh pilotnih okoljih opravili intervjuje z zdravniki družinske medicine, medicinskimi sestrami v referenčnih ambulantah in edukatorji v centrih za krepitev zdravja. Ugotovili so, da obstaja razkorak med tem, kako je pot osebe s sladkorno boleznijo do edukacijskega programa zasnovana v teoriji, in tem, kako dejansko poteka v praksi: prakse napotovanja in komunikacije med deležniki se med okolji precej razlikujejo, pogosto primanjkuje povratnih informacij med CKZ-ji in napotovalci, težave povzroča tudi razpršen informacijski sistem. Sogovorniki pogrešajo standardizirane protokole in jasna, kratka gradiva za osebe z novo postavljeno diagnozo, ki bi jim pomagala razumeti, kaj jih čaka na poti obravnave. V naslednjih korakih bodo raziskovalci vključili tudi osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, nato pa skupaj z zdravstvenimi delavci sooblikovali nova ali prilagojena gradiva, pri čemer bo poseben poudarek na ranljivih in slabše dosegljivih skupinah.

• Povečanje udeležbe v presejanju za diabetično retinopatijo

Doc. dr. Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede je predstavila pilotni projekt, usmerjen v krepitev vključevanja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v Centre za diabetično retinopatijo. Opozorila je, da gre za enega najpogostejših zapletov sladkorne bolezni, kjer pravočasno odkritje pomembno zmanjšuje tveganje za izgubo vida. V Sloveniji je vzpostavljenih devet regionalnih centrov za presejanje diabetične retinopatije, vendar trenutno pregledajo le približno 20–25 % oseb s sladkorno boleznijo, cilj pa je doseči vsaj 80–90 %. Med ovirami so izpostavljeni dostopnost centrov, dolge čakalne dobe, kadrovske omejitve in neenotna digitalna podpora, pa tudi to, da del oseb pregled opravi izven centrov, kar otežuje sledljivost in enotno kakovost obravnave. Pilot v okviru projekta JACARDI analizira prakse napotovanja in stališča ključnih deležnikov ter podpira pripravo pobude za organiziran nacionalni presejalni program za diabetično retinopatijo, ki bi zagotovil bolj enotno, dostopno in kakovostno presejanje po vsej državi.

Strokovnjaki so poudarili, da napredek ni le v novih orodjih, temveč predvsem v tistem, kar je poglavitno za uspešno obvladovanje bolezni – to pa so znanje, sodelovanje in opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo.

Razumevanje sladkorne bolezni v luči zdravstvene in bralne pismenosti

V osrednjem delu konference sta bila predstavljena tudi povezava med zdravstveno pismenostjo in obvladovanjem sladkorne bolezni ter pomen bralne pismenosti kot temeljne veščine za razumevanje zdravstvenih informacij.

Dr. Katarina Merše Lovrinčević in Anej Korsika Knific z Ministrstva za zdravje sta predstavila Nacionalno strategijo zdravstvene pismenosti 2025–2035 in poudarila, da je zdravstvena pismenost ena ključnih predpostavk sodobnega javnega zdravja. Ne pomeni le sposobnosti branja navodil, temveč širši sklop znanj, spretnosti in samozavesti, ki jih posameznik potrebuje, da zna poiskati, razumeti, ovrednotiti in uporabiti informacije o zdravju ter se znajti v zdravstvenem sistemu. Posebej sta izpostavila, da strategija namenja pomemben del tudi kroničnim boleznim, med njimi sladkorni bolezni, kjer raziskave kažejo, da ima velik del oseb premalo znanja za učinkovito samooskrbo in sodelovanje pri zdravljenju.

Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo pa je izpostavila, da je bralna pismenost temelj vseh pismenosti, tudi zdravstvene, in omogoča, da posamezniki razumejo, presojajo in uporabljajo informacije o zdravju v vsakdanjem življenju. Če posameznik težko razume osnovno sporočilo, težko presoja zanesljivost virov in sledi navodilom za zdravljenje, kar povečuje tveganje za zaplete in neenakosti v zdravju.

Udeleženci so se dotaknili tudi vloge digitalnih orodij in umetne inteligence pri podpori bolnikom. Ob tem je bilo poudarjeno, da digitalna orodja – vključno z umetno inteligenco – ne morejo nadomestiti strokovne presoje in osebnega stika, temveč lahko služijo kot podpora pri boljšem razumevanju in ozaveščanju o zdravju.

Sodelovanje, znanje in pravočasno ukrepanje – ključ do uspešnega obvladovanja sladkorne bolezni

Uspešno obvladovanje sladkorne bolezni je odvisno od aktivne vloge posameznika, podpornega zdravstvenega sistema, razumevanja pomena zgodnjega odkrivanja in edukacije.

S projekti, ki jih izvajamo na NIJZ, krepimo sodelovanje med strokami in povezujemo različne ravni zdravstvenega sistema. Tako gradimo temelje za sistemske rešitve, ki bodo omogočile še učinkovitejše obvladovanje sladkorne bolezni v prihodnje.

»Vsaka možganska kap, vsak srčni infarkt, vsaka amputacija je tragedija za posameznika, zato moramo sile usmeriti v preprečevanje najhujših zapletov,« je poudarila doc. dr. Jelka Zaletel ter izpostavila pomen skupnega delovanja za boljšo prihodnost oseb s sladkorno boleznijo.