Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni

Podatki mednarodne organizacije Alzheimer International za leto 2024 kažejo, da se poznavanje demence v javnosti na svetovni ravni slabša. Za destigmatizacijo demence je ključno, da razbijemo mite in zmotna prepričanja, kar nam bo omogočilo ustvarjanje demenci bolj prijazne družbe. Sporočilo mora biti jasno: demenca ni normalen del staranja in ni res, da ne moremo storiti ničesar za njeno preprečevanje.

Skupaj razbijajmo mite o demenci:

Ne drži, da je demenca normalen pojav pri staranju

V letu 2019 je 66 % odraslih po svetu in 62 % zdravstvenih delavcev verjelo, da je demenca normalen del staranja. Leta 2024 se je to poznavanje še poslabšalo, saj zdaj 80 % odraslih in 65 % zdravstvenega osebja meni, da je demenca običajen del staranja.

»Taka zmotna prepričanja imajo lahko negativne posledice, prispevajo k stigmatizaciji in  diskriminaciji ter lahko vplivajo na prepoznavanje demence v zgodnji fazi. To posledično pomeni, da osebe kasneje poiščejo strokovno pomoč in podporo ter nimajo enakih možnosti za prilagoditve na domu, kot bi jih imele, če bi bila bolezen prepoznana in zdravljena zgodaj. Posledično so osebe z demenco pogosto prikrajšane za možnost, da bi čim dlje ostale v svojem domačem okolju. Demenca je bolezen možganov in ne prizadene vsake osebe po 65. letu starosti. Res pa je, da je starost največji dejavnik tveganja za demenco,  zato se bo verjetnost za njen pojav v prihodnje, z daljšanjem življenjske dobe, še povečevala,« je pojasnila prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ.

Ne drži, da v primeru demence ne moremo ničesar storiti za njeno preprečevanje

Leta 2024 četrtina odraslih po svetu še vedno zmotno prepričana, da na razvoj demence ne moremo vlivati. To ne drži.

Med dejavniki tveganja za demenco poznamo nespremenljive dejavnike, kot so starost, spol (ženske so pogosteje prizadete), genetika in družinska anamneza bolezni. Poleg teh pa obstajajo tudi spremenljivi dejavniki tveganja, katerih je 14 potrjenih. To so slabše možnosti izobraževanja, zlasti v zgodnjem življenjskem obdobju, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, telesna neaktivnost, prekomerno uživanje alkohola, depresija, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, onesnaženost zraka, debelost in slabšanje vida.

Teoretično bi lahko skoraj polovico (natančneje 45 %) vzrokov demence zmanjšali ali vplivali nanje na način, da bi zamaknili pojav demence. Kako lahko sami vplivamo na 14 spremenljivih dejavnikov je prikazano spodaj:

Tonske izjave Barbare Lovrečič:

Demenca in staranje (Barbara Lovrečič)

Stigma (Barbara Lovrečič)