Ob dnevu sladkorne bolezni smo skupaj z Ministrstvom za zdravje organizirali nacionalno konferenco, ki je bila namenjena prikazu obstoječih in načrtovanih novih rešitvah zdravja na daljavo.
Ob naraščajočem številu oseb s sladkorno boleznijo in spremenjenih potrebah lahko takšni pristopi izboljšajo tudi zdravstveno pismenost, ki podpira med drugim tudi primerno koriščenje obstoječih zdravstvenih storitev. Opozorili smo tudi na pomen zdravstvene pismenosti zdravstvenih organizacij, ki lahko ob neprimernem poznavanju sistema še dodatno vzpodbujajo fragmentirano oskrbo, pri osebah s sladkorno boleznijo pa še povečuje negotovost.
“Uspešno obvladovanje sladkorne bolezni zahteva pristope in ukrepe, ki vključujejo vse ključne deležnike v zdravstvu in širše, kar zahteva sprotno koordinacijo, dobro dostopnost do preventivnih programov, kot tudi do sodobnih načinov zdravljenja in diagnostike s pomembnim ciljem, doseči tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva,” je v uvodnem nagovoru konference povedala generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Vesna Marinko. Nadaljevala je: “Uveljavljanje zdravega načina življenja in izogibanje znanim dejavnikom tveganja od spočetja do pozne starosti je nenehen izziv za vse, ki delujemo na področju preprečevanja sladkorne bolezni, pa tudi za vse, ki skrbite za zdravljenje že odkrite bolezni in njenih zapletov.”
V sistemu zdravstvenega varstva so bili v zadnjih letih vzpostavljeni Centri za krepitev zdravja, kjer potekajo preventivni programi in delavnice, ki so namenjeni tudi edukaciji oseb s sladkorno boleznijo. “Kljub relativno dobri dostopnosti teh programov pa le-ti še niso optimalno izkoriščeni. Ta zaznani problem je potrebno nasloviti, in vesela sem, da ga bomo naslovili tudi v mednarodnem okolju v okviru skupnih ukrepov, ki jih financira Evropska komisija, in kjer ima Slovenija pomembno vlogo,” je povedala Marinkova.
Namen projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji je, da se bolnikom zagotovi razumljive zdravstvene informacije in dostop do zdravstvenih storitev, ki ohranjajo in izboljšujejo zdravje ter podpirajo kakovost življenja. V okviru projekta je bilo izbranih 10 najpogostejših kroničnih bolezni, med katere sodi tudi sladkorna bolezen tipa 2.
Razvoj digitalnih pristopov na začetku zahteva velik vložek, kot sta opozorila diabetologinja Draženka Pongrac Barlovič in specialist družinske medicine Matic Mihevc. Oba sta poudarila, da je hkrati z razvojem potrebno načrtovati ustrezno evalvacijo, ki zajema tako številke kot tudi druge vidike, raziskane s pristopi socialnih ved. Seveda se pri tem ne smemo ustaviti – rezultati in sporočila evalvacije naj vodijo do sprememb digitalnega pristopa v tistih elementih, ki se izkažejo za manj učinkovite ali časovno neizvedljive. Od razvoja prve ideje pa do popolnega prevzema v celoten sistem so včasih potrebna leta. Brez zagnane ekipe, ki ves čas dela na tem, se čas lahko prevesi v neskončnost.
»Na področju izobraževanja oseb s sladkorno boleznijo digitalni pristopi predvsem omogočajo sodobne principe učenja odraslih, ki se odzivajo prav na njihove interese in zanimanja ter jih aktivirajo – možgane, srce in roko – na primer s pristopom igrifikacije«, je poudarila Jana Klavs, nacionalna koordinatorica za izobraževanje oseb s sladkorno boleznijo.”
V Sloveniji se že vrsto let sistematično ukvarjamo z obvladovanjem sladkorne bolezni. Imamo veljaven desetletni Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2030, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije.
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje so dostopni najnovejši podatki o sladkorni bolezni v Sloveniji. Do njih lahko dostopate na naslednji povezavi.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
