Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Lymska borelioza

• Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.
• Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes.
• Lymska borelioza se pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov.
• Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
• Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

V letu 2025 smo do vključno 20. tedna prejeli 533 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Zbolelo je 279 žensk in 254 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji (90,6/100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (42,5/100.000 prebivalcev) in primorsko-notranjska (27,7/100.000 prebivalcev).

Lymska borelioza - podatki za 20. teden 2025

LYME_20t_2025

Klopni meningoencefalitis (KME)

• Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali neprekuhavanjem mleka
• V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME.
• Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
• KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).

V letu 2025 smo do vključno 20. tedna prejeli 4 prijave obolenj s klopnim meningoencefalitisom. Zbolela je 1 ženska in 3 moški. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v posavski statistični regiji (1,3/100.000 prebivalcev), sledita jugovzhodna slovenija (0,7/100.000 prebivalcev) in gorenjska (0,5/100.000 prebivalcev).

KME - podatki za 20. teden 2025

KME_20t_2025

Nasveti za zmanjšano tveganje in preprečevanje okužbe:

• Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
• Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
• Uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope.
• Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Podrobne informacije o bolezni in cepljenju

• Lymska borelioza
• Klopni meningoencefalitis
• Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
• Ambulante za cepljenje na območnih enotah NIJZ