Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Lymska borelioza

• Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.
• Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes.
• Lymska borelioza se pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov.
• Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
• Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

V letu 2024 smo do vključno 46. tedna prejeli 2.939 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Zbolelo je 1.595 žensk in 1.344 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji (325,3/100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (208,8/100.000 prebivalcev) in primorsko-notranjska regija (194,6/100.000 prebivalcev). Največ zabeleženih primerov lymske borelioze je bilo v občini Ljubljana, Radovljica in Kranj.

Slika 1: Število prijavljenih primerov lymske borelioze, po tednih, Slovenija, 1.1.2020–17.11.2024

Tabela 1: Število prijavljenih primerov lymske borelioze/100.000 prebivalcev, po starosti, Slovenija, 1.1.2024–17.11.2024

Slika 2: Število prijavljenih primerov lymske borelioze/100.000 prebivalcev, po občinah, Slovenija, 1.1.2024–17.11.2024

Klopni meningoencefalitis (KME)

• Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali neprekuhavanjem mleka
• V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME.
• Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
• KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).

V letu 2024 smo do vključno 46. tedna prejeli 77 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Zbolelo je 37 žensk in 40 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v gorenjski statistični regiji (10,5/100.000 prebivalcev), sledita primorsko-notranjska (9,3/100.000 prebivalcev) in koroška statistična regija (5,7/100.000 prebivalcev).

Slika 3: Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa, po tednih, Slovenija, 1.1.2020–17.11.2024

Slika 4: Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa/100.000 prebivalcev, po občinah, Slovenija, 1.1.2024–17.11.2024

Nasveti za zmanjšano tveganje in preprečevanje okužbe:

• Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
• Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
• Uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope.
• Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Priporočamo ga vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti naprej. Cepljenje proti KME je od leta 2019 na voljo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let ter za zamudnike. Zamudniki so otroci, rojeni v letu 2016 ali kasneje in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let leta 2019 ali kasneje (v letu 2023 so to odrasli, rojeni od leta 1970 do 1974). Za te osebe se iz OZZ praviloma financira osnovno cepljenje s tremi odmerki, ki ga lahko opravijo pri izbranem zdravniku. Tisti, ki so s cepljenjem začeli že prej samoplačniško, so lahko v breme OZZ cepljeni z naslednjimi tremi odmerki.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.

Podrobne informacije o bolezni in cepljenju

• Lymska borelioza
• Klopni meningoencefalitis
• Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
• Ambulante za cepljenje na območnih enotah NIJZ