V letu 2025 v Sloveniji zaznamujemo 40-letnico organiziranega odziva na epidemijo okužbe s HIV oz. aidsa, bolezni, ki je zaznamovala številne življenjske zgodbe, a hkrati spodbudila izjemen napredek v medicini, preventivi in družbeni ozaveščenosti.
Ob tem je v Cankarjevem domu v Ljubljani danes, 25. novembra 2025, potekala slavnostna prireditev z naslovom Od strahu do upanja. Ministrstvo za zdravje je na prireditvi podelilo priznanja za pomemben doprinos k uspešnemu preprečevanju in obvladovanju okužbe s HIV. Priznanja so prejeli najbolj dejavni člani Komisije za aids in nevladne organizacije, ki že dolga leta uspešno delujejo na področju obvladovanja okužbe s HIV v okviru Komisije za aids, ki letos praznuje 40-letnico delovanja.
Ob tej priložnosti je izšla publikacija, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa smo pripravili 20-minutni film.
Slavnostna govornica je bila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, ki je ob jubileju sporočila, da letos zaznamujemo 40 let znanja, solidarnosti in sodelovanja. »Iz obdobja negotovosti, strahu in stigme smo prešli v dobo znanja, preventive in učinkovitega zdravljenja, ki osebam z diagnozo HIV omogoča dolgo in kakovostno življenje. To je izjemen dosežek«, je dejala v svojem nagovoru. Povedala je tudi, da je Slovenija med državami, ki so zgodaj prepoznale pomen celostnega odziva, ki se odraža v sodelovanju medicinske stroke, področja javnega zdravja in civilne družbe. »Brez dobrega sodelovanja tudi rezultati danes ne bi bili taki kot so. Lahko smo ponosni. Slovenija je zgodba o uspehu«, je sklenila.
HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Že ves čas se uvrščamo med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Smo v svetovnem vrhu pri uresničevanju Globalnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije »Proti ničli«. V Sloveniji:
Vse to ni naključje, temveč rezultat sistematičnega in predanega dela ter dolgoletnega dobrega sodelovanja v okviru Komisije za aids, ki deluje pri Ministrstvu za zdravje.
Ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo je že leta 1985, še pred prvim zabeleženim primerom aidsa v Sloveniji, leta 1986, ustanovilo posvetovalno telo, Komisijo za aids. V Komisijo so bili imenovani predstavniki vlade, stroke in civilne družbe. Prvi Nacionalni program preprečevanja in obvladovanja aidsa v Republiki Sloveniji (1995–2000) sta sprejela prav Komisija za aids in Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravstvo že leta 1996. Od takrat Komisija za aids kontinuirano svetuje Ministrstvu za zdravje in pomaga pri celostnem usklajevanju nalog in aktivnosti za obvladovanje HIV/aidsa, vključno pri pripravi nacionalnih strategij, ki se redno posodabljajo. Način sodelovanja je primer dobre prakse.
Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Branko Gabrovec je v slavnostnem nagovoru izrekel priznanje vsem, ki so s svojim znanjem, zavzetostjo in predanostjo prispevali k temu, da je Slovenija danes v vrhu držav glede obvladovanja HIV/aidsa. »V Sloveniji smo se na epidemijo odzvali zgodaj, premišljeno in strokovno«, je dejal. Za neprecenljiv prispevek se je ob tem zahvalil tudi predstavnicam NIJZ-ja, ki so sodelovale v Komisiji za aids, ne le kot predstavnice ustanove, temveč kot vrhunske strokovnjakinje, ki so temu področju posvetile velik del svojih karier. NIJZ je zadnjih 40 let imel raziskovalno vlogo, močno prisotno pa je bilo tudi delo na področju preventive. »V obdobju, ko še ni bilo zdravil in je bila primarna preventiva najpomembnejša strategija preprečevanja HIV/aidsa, je naša institucija izvajala nacionalne medijske kampanje in številne odmevne aktivnosti, vključno s promocijo kondoma po vsej Sloveniji«, je dodal. »Tudi danes skupaj s številnimi partnerji skrbimo ne le za ozaveščanje in preprečevanje novih okužb, temveč tudi za širjenje znanja, zmanjševanje strahu in stigme ter krepitev zavedanja, da je zdravje skupna odgovornost. Pri tem so nevladne organizacije naši nepogrešljivi partnerji. Ne delujemo vzporedno – delujemo skupaj. Oni prinašajo glas skupnosti, izkušnje in občutljivost za potrebe ljudi, ki jih javni sistemi včasih težje dosežejo. Mi pa uresničujemo naloge, ki zahtevajo nacionalno usklajenost, koordinacijo in analitiko. Prav ta povezava je razlog, da slovenski odziv na HIV ostaja tudi po štirih desetletjih povezan, celosten in usmerjen v človeka«, je ob jubileju še povedal generalni direktor NIJZ-ja.
Prim. Dunja Piškur Kosmač, upokojena epidemiologinja, je bila leta 1985 imenovana za članico prve skupine, ki naj bi preučila vprašanja glede aidsa. Bila je prva predsednica slovenske Komisije za aids pri Ministrstvu za zdravstvo in je tudi koordinirala pripravo prvega Nacionalnega programa za preprečevanje in obvladovanje aidsa v Republiki Sloveniji 1995 – 2000.
Doc. dr. Ludvik Vidmar, upokojeni specialist interne medicine in infektologije, je bil pionir na področju obravnave HIV-pozitivnih bolnikov v Sloveniji.
Prof. dr. Miha Likar (posmrtno), nekdanji predstojnik Katedre za mikrobiologijo in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Ljerka Glonar (posmrtno) je bila leta 1985, ko so bili v Sloveniji prepoznani prvi primeri okužbe s HIV med hemofiliki, zaposlena na Republiškem zavodu za transfuzijsko medicino. Leta 1986 je v Sloveniji uvedla testiranje vseh krvodajalcev na označevalce okužbe s HIV.
Prof. dr. Irena Klavs, specialistka epidemiologije in javnega zdravja, dolgoletna raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je od samega začetka pripravljala javnozdravstvena priporočila za ukrepanje, ki so temelj odziva na epidemijo HIV v Sloveniji.
Prof. dr. Janez Tomažič, specialist infektologije, predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo, zaposlen v Ambulanti za HIV na UKC LJ, je svojo več kot 30-letno klinično in raziskovalno pot močno posvetil področju HIV/aids.
Prof. dr. Mario Poljak je na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo vzpostavil Laboratorij za molekularno mikrobiologijo ter Slovenski referenčni laboratorij HIV/aids, ki ga vodi od leta 1993.
Prim. Evita Leskovšek, vodja preventive za ranljive skupine na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dolgoletna koordinatorica zdravstvene vzgoje za HIV/aids, je sodelovala pri snovanju pomembnih prvih kampanj, si prizadevala za preprečevanje stigme in sodelovala pri snovanju programov v zaporih, med injicirajočimi uporabniki drog in drugimi ranljivimi skupinami.
Prof. dr. Mojca Matičič, vodja Enote za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter vodja Ambulante za spolno prenosljive okužbe v UKCL, vodi multidisciplinarno Nacionalno strokovno skupino za virusne hepatitise Slovenije.
Mojca Gobec je bila med letoma 2008 in 2020 generalna direktorica direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, že skoraj dve desetletji pa je tudi članica Komisije za aids ter skoraj tako dolgo tudi njena predsednica. V tej vlogi je bila odgovorna za strategije in sisteme obvladovanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni, za promocijo zdravja ter za ključne preventivne programe.
Društvo ŠKUC Programi preprečevanja HIV-a med skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, se pri ŠKUC Magnusu izvajajo že 40 let. ŠKUC združuje zagovorništvo za človekove pravice in skrb za zdravje.
Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra Aktivnosti za preprečevanje okužbe s HIV sodijo med njihove temeljne aktivnosti že vse od ustanovitve. Leta 2009 zaradi vizije Mihe Lobnika vzpostavijo testiranje na HIV in nekatere druge okužbe v skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, preko katerega se danes letno testira nekaj tisoč uporabnikov.
Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma Društvo Stigma ključno prispeva k uspešnemu obvladovanju epidemije znotraj skupnosti uporabnikov drog od zgodnjih začetkov. Njihove aktivnosti predstavljajo ključni element učinkovite javnozdravstvene strategije.
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico Na področju preprečevanja okužbe s HIV je aktivno že dobrih 20 let, od leta 2005, odkar deluje program Pamet v roke, kondom na glavo. Preko svojih aktivnosti želi doseči večje poznavanje, razumevanje, vidnost, ozaveščenost in zastopanost kvir oseb ter se tako boriti proti njihovi diskriminaciji.
V Sloveniji smo se na epidemijo okužb s HIV odzvali pravočasno, odgovorno, strokovno in solidarno. Slovenska izkušnja z obvladovanjem HIV kaže, da je uspeh mogoč, kadar so v ospredju znanje, solidarnost, človekovo dostojanstvo in spoštljivo sodelovanje. Kot predsednici Komisije za aids mi je v veliko veselje in čast sodelovati z vrsto odličnih, predanih in srčnih posameznikov, ki so sooblikovali odziv na HIV v Sloveniji. Njihova odprtost, strokovnost in človečnost so ustvarile okolje zaupanja, kjer smo lahko iskreno razpravljali, se učili drug od drugega in skupaj iskali najboljše rešitve za ljudi, ki živijo s HIV.
Soočanje z okužbo s HIV v Sloveniji je zgodba o uspehu, ki je ne bi bilo, če ne bi bili vpleteni motivirani posamezniki, ki smo se usklajevali v okviru komisij za aids pri Ministrstvu za zdravje. Strokovnjaki smo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami odreagirali hitro in učinkovito z uvajanjem vseh na dokazih temelječih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV.
Ko smo ozaveščali o okužbi s HIV, nismo govorili le o virusu in preprečevanju njegovega prenosa, ampak predvsem o odnosih, razumevanju, odpravljanju stigme in ohranjanju dostojanstva vsakega posameznika. Teme, ki smo jih odpirali, so bile intimne in občutljive. Za intervencije, kot so prvi začetki deljenja kondomov, deljenje sterilnih igel, je bil potreben tudi pogum in priložnost za osebno rast. A vztrajnost in predanost preventivi je pustila svojo sled.
Kakšno je moje najpomembnejše sporočilo vsem: da se okužbo da preprečiti. Če že ne uporabljate temeljne preventive, uporabite PrEP! Najbolje oboje, da preprečite HIV in tudi druge spolno-prenosljive-okužbe. Če ste to »preskočili«, pa je na voljo še PEP in zgodnje testiranje. S slednjim v primeru pozitivnosti bo to dobro za Vas (pričakovana življenjska doba enaka neokuženim) in za Druge (ki jih ne boste okužili).
Snovanje in uvajanje Legebitrinega testiranja v skupnosti za MSM je bil zame kot sociologa in aktivista izjemen izziv. Spoznal sem lahko pogled in razmišljanje partnerjev, tako iz sfere infektologije, diagnostike, kot tudi epidemiologije in državne zdravstvene politike. Ob tem sem se naučil, da le globoko medsebojno razumevanje sodelujočih in spoštljiv dialog različnih strokovnih disciplin lahko prineseta iskani preboj pri reševanju zahtevnih družbenih izzivov.
Od grozeče bolezni, ki se je spominjam s televizijskih ekranov in iz pogovorov odraslih v času mojega otroštva, do tega, kar obstaja sedaj – napredek, dosežen v boju proti okužbi HIV, me navdušuje. S programom testiranja v skupnosti, ki ga na Legebitri v partnerstvu z IMI MF UL izvajamo že več kot 15 let, smo uspeli testiranje na HIV približati ključni skupini in s tem pomembno prispevati k omejevanju širjenja okužbe z okužbo HIV v Sloveniji. Ponosen sem, da prispevamo naš kamenček v mozaik skupnih naporov za eliminacijo te bolezni.
Z aidsom sem se srečal sredi 80-tih let v Parizu, kjer sem študiral, z vso paniko tedanjega časa in s prvimi odzivi aktivizma. Potem je bil aids ena osrednjih vsebin slovenskega LGBT aktivizma, katerega del sem bil dolga leta. Z aidsom sem bil torej vsakodnevno povezan s številnimi preventivnimi projekti, z delom z okuženimi, pa seveda s strokovnjaki in z drugimi organizacijami, šlo je za nenehen boj. Povezan pa sem bil tudi na osebni ravni, zaradi česar sem verjetno vključeval temo tudi v druge projekte, kot so filmski festival, založništvo, razstave, lastno pisanje in prevajanje itd.
Ob 40. obletnici HIV preventive se z globoko hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so tlakovali pot razumevanja, podpore in solidarnosti v boju proti hivu. ŠKUC je bil in ostaja prostor, kjer se prepletajo aktivizem, umetnost in skrb za skupnost. Kot predsednik društva ŠKUC in vodja HIV programa Ustavimo HIV verjamem, da je moč v povezovanju, znanju in empatiji. Danes ne praznujemo le zgodovine preventive, temveč tudi pogum vseh, ki so se borili proti stigmi, diskriminaciji in neenakosti. Naj nas ta obletnica opomni, da je delo še vedno pred nami — za vključujočo družbo, kjer ima vsak dostop do informacij, zdravljenja in podpore.
Podatek o tem, da je bilo v Sloveniji do sedaj prijavljenih le okoli tisoč oseb, okuženih z virusom HIV, in nas to uvršča med države z najnižjo stopnjo okuženosti, potrjuje, da smo pravočasno in strokovno ukrepali. Vsekakor pa ta uspeh ne sme biti povod, da opustimo katerega od utečenih ukrepov za preprečevanje širjenja novih okužb.
Začetek je bil težak. Po odkritju bolezni je prišlo vsepovsod do panike, stigmatizacije bolnikov, diskriminacije, homofobije, tudi nekaj primerov samomora je bilo. Bolniki so na vsakem koraku doživljali socialno smrt, mi na kliniki pa smo se soočali z odporom za sodelovanje s strani zdravstvenih delavcev in ustanov.
Po oceni NIJZ-ja je v Sloveniji konec leta 2024 živelo nekaj več kot tisoč oseb, okuženih s HIV, od katerih približno ena desetina za okužbo ne ve. Po podatkih o prijavljenih primerih novih diagnoz sta konec leta 2024 v Sloveniji živeli 902 osebi s prepoznano okužbo. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protiretrovirusna zdravila in ima nezaznavno virusno breme, zato ne morejo okužiti drugih. Največ novih primerov okužbe s HIV je bilo pri nas prepoznanih leta 2011, in sicer 55. V letošnjem letu je bilo do 2. novembra NIJZ prijavljenih 27 novih diagnoz okužbe s HIV, lani 42, a že vemo za še dodatnih 5 okuženih, ki še niso bili prijavljeni, tako da bo to število do konca leta višje. Poleg tega se je 10 oseb s diagnozo, postavljeno pred letom 2025 v tujini, začelo zdraviti v Sloveniji. V letu 2025 je število heteroseksualno prenesenih okužb prvič preseglo število okužb v skupini MSM, ki ima nesorazmerno veliko okužb. Letos je bilo postavljenih tudi 9 diagnoz aidsa. Zaradi zelo dobrega zdravljenja je v zadnjem desetletju zaradi aidsa umrlo zelo malo oseb, lani je umrla ena oseba, letos še nobena.
Slovenija se že več desetletij dosledno in uspešno odziva na izzive, ki jih prinaša virus HIV, ki predstavlja eno najpomembnejših javnozdravstvenih vprašanj zadnjih štirih desetletij.
Vsem z diagnozo okužbe s HIV moramo zagotoviti dostop do takojšnjega in kakovostnega protiretrovirusnega zdravljenja, ki vključuje tudi preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje drugih SPO, preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje komorbidnosti (kardiovaskularnih bolezni, bolezni ledvic, jeter, kosti itd.), priporočena cepljenja in psihosocialno podporo.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
