Glavni cilji delavnice so bili opredeliti težave, izzive in primere dobrih praks. Na podlagi tega so nato predlagali aktivnosti za izboljšanje koordinacije in komunikacije, naslovili ključne vrzeli v pripravljenosti in s tem prispevali k pripravi nadaljnjih pandemskih načrtov za pripravljenost in odzivanje na grožnje javnemu zdravju v prihodnosti.
Na delavnico smo povabili deležnike in strokovnjake, ki so v obdobju pandemije imeli pomembno vlogo in so prispevali k odločanju o ukrepih za omejevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2 ter njihovi implementaciji. Določili smo jih s pomočjo ECDC orodja za prioritizacijo.
V skladu s smernicami ECDC in njihovimi strokovnjaki, ki so izvedli delavnico, smo se na NIJZ odločili pri izvedbi AAR izpostaviti tri ključna področja odzivanja v obdobju oktober 2020 – marec 2021:
- Javnozdravstveni in družbeni ukrepi
- Cepljenje
- Krizno komuniciranje
Izbira omenjenih področij predstavlja prehodno obdobje v pandemiji, ko je ključno vlogo nefarmakoloških ukrepov pričela dopolnjevati dosegljivost cepiva proti covid-19.
Zaključki te analize ponujajo osnovo za izboljšanje načrtov pripravljenosti in odzivanja v Sloveniji. Ključni izsledki po posameznih področjih s priporočili se lahko uporabijo na vseh ravneh – na sistemski ravni kot tudi organizacijski, vključujoč vladno in ministrsko raven, pa tudi druge agencije v zdravstvenem sistemu in NIJZ.
Ključne izsledke AAR navajamo spodaj:
Ugotovitve na vseh področjih
- ECDC priporoča, naj Slovenija posodobi državni načrt pripravljenosti, pri tem pa naj upošteva ugotovitve tega AAR. Načrt pripravljenosti ali pa vsaj nekateri njegovi deli naj se redno testirajo s stres testi in s simulacijskimi vajami. Prav tako bi bilo smotrno pregledati državne načrte kriznega upravljanja in jasno opredeliti vloge in pristojnosti posamzenih institucij v primeru kriznih dogodkov.
- Treba je pripraviti usklajene in dolgoročne aktivnosti, da bi bila vodilna vloga NIJZ v javnosti ponovno prepoznana. To vključuje prenovo strategije komuniciranja in ozaveščanja skupnosti.
- Kot ključno omejitev, s katero se sooča NIJZ, da bi se lahko učinkovitejše odzval na pandemijo, so izpostavili pomanjkanje usposobljenega kadra. Pri prihodnjih obsežnih krizah bi sicer lahko uporabili načrt za hitro mobilizacijo potrebnega kadra v kriznih situacijah, a na NIJZ bi se bilo treba vseeno lotiti dolgoročnejšega kadrovskega načrtovanja.
Javnozdravstveni in družbeni ukrepi
- Določiti je treba protokole za operativno raziskovanje učinkovitosti posameznih javnozdravstvenih in družbenih ukrepov, ki se nanašajo na izbruhe nalezljivih bolezni. Prav tako bi bilo treba razmisliti o aktivnem sodelovanju v vseevropskih projektih na to temo.
- V procese odločanja bi bilo treba vključiti tudi relevantne deležnike. S tem bi premostili vrzel med javnim zdravstvom in npr. šolami v Sloveniji (kot primer dobre prakse je bilo to doseženo z drugo posvetovalno skupino, ki je bila koordinirana na NIJZ in je delovala med julijem 2022 in februarjem 2023 (to obdobje ni bilo vključeno v AAR)).
- V načrtih pripravljenosti na pandemijo bi bilo treba bolje opredeliti institucionalno vlogo NIJZ pri postopkih odločanja, ki temeljijo na dokazih. Prav tako je treba v načrte vključiti mehanizem za pravočasno zagotavljanje dokumentov, ki se nanašajo na strokovne smernice javnozdravstvenih in družbenih ukrepov.
- Priporoča se, da NIJZ digitalizira spremljanje vseh nalezljivih bolezni. Podatki o bolnišničnih zmogljivostih morajo biti sproti na voljo za obveščanje o odločitvah glede javnozdravstvenih in družbenih ukrepov. Priporoča se tudi bolj jasna opredelitev okoliščin in konteksta, kdaj je v ospredju smiselno iskanje tesnih stikov, to pa naj se odraža tudi v načrtih pripravljenosti na pandemijo.
- Pomembno je tudi ustrezno nasloviti kronično pomanjkanja zdravstvenega kadra, da bi lahko bili v prihodnje bolj odporni na izredne razmere. Treba je zmanjšati pritisk na posamezne osebe in opredeliti naloge in odgovornosti, ki jih je mogoče prerazporediti na ostale zaposlene.
Cepljenje
- V državne načrte pripravljenosti na pandemijo je treba vključiti strategije nabave in distribucije ter uporabe cepiva z jasno opredeljenimi vlogami, nalogami in postopki za izvedbo množičnega cepljenja.
- V načrtih pripravljenosti se lahko naslovi zgoraj opisano pomanjkanje zdravstvenega kadra (tako za redno delo kot za obdobja povečanja zmogljivosti). Ob tem naj se sprejmejo dolgoročnejši ukrepi za zagotavljanje kadrovskih kapacitet, kot je denimo privabljanje k študiju zdravstvenih smeri, in opredelitev načinov za prerazporeditev osebja v kriznih razmerah.
- S povečanjem neodvisnosti in zaupanja v NIJZ je mogoče zmanjšati vpletenost politike v prihodnje strategije in procese izvajanja cepljenja. To je mogoče doseči s krepitvijo integritete vodstva in avtonomije NIJZ ter s povečanjem prepoznavnosti in kredibilnosti pomembnega dela NIJZ v javnosti.
Krizno komuniciranje
- Načrt kriznega komuniciranja je treba vključiti v splošni državni načrt pripravljenosti v skladu z Uredbo EU (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje.
- Dejavnosti kriznega komuniciranja naj se vključi v nastajajoči Operativni center za krizno upravljanje na NIJZ.
- Strokovnjaki na področju javnega zdravja in medicine lahko uporabijo obstoječe kanale med NIJZ in drugimi relevantnimi institucijami ter mediji, da bi izboljšali komunikacijo o znanosti in hkrati povečali znanstveno pismenost prebivalcev.
- Treba bi bilo zagotoviti uradno izobraževanje in usposabljanje tako za zaposlene, ki že delujejo na področju kriznega komuniciranja, kot za študente, ki se nameravajo zaposliti v tej branži. Teme, ki jih je treba nasloviti v okviru usposabljanj, so upravljanje infodemije, vodenje sistemov za spremljanje socialnega poslušanja/družbenih medijev, promocija zdravja ter obveščanje o tveganjih in sodelovanje skupnosti. Vključiti je treba tudi osnove epidemiologije in druga ključna področja javnega zdravja, da bi lahko strokovnjaki kriznega komuniciranja svoje znanje in delo vključili v širše razumevanje izbruhov nalezljivih bolezni. To zahteva skupno angažiranost vodstva NIJZ, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje ter Univerz.
Poročilo je v angleškem jeziku objavljeno na naslednji povezavi.
