V letošnjem letu je bilo v Sloveniji potrjenih že 1287 primerov oslovskega kašlja. Tudi v nekaterih drugih evropskih državah beležijo večje izbruhe te bolezni, po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo med januarjem in marcem 2024 v državah EU zabeleženih več kot 32.000 primerov oslovskega kašlja.
Za obvladovanje oslovskega kašlja, predvsem pa zaščito ranljivih skupin, je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov, zelo priporočljivo (in brezplačno) pa je cepljenje tudi za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja.
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Osebe, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4−8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.
Medtem ko je bilo v zadnjih 10 letih v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu, pa je v letošnjem letu potrjenih že 1287 primerov oslovskega kašlja.
Takšnemu izbruhu botruje več razlogov. »Vse bolj prihaja v ospredje imunski dolg. Pandemija covida in restriktivni ukrepi – nedruženje, socialna izolacija – so onemogočili kroženje raznih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki vzpodbujajo naš imunski sistem k tvorbi zaščitnih protiteles. Poleg tega cepljenje proti oslovskemu kašlju ne predstavlja doživljenjske zaščite in odpornost proti bolezni začne po nekaj letih usihati. Začela pa se je tudi spreminjati sama bakterija, ki povzroča oslovski kašelj. Zaporedje oz. seštevek vseh teh dogodkov rezultira v večji pojavnosti te bolezni,” pojasnjuje epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., ki je predstojnica območne enote NIJZ Celje. Poleg tega se oslovski kašelj po navedbah prim. doc. dr. Trop Skaze ciklično pojavlja v zagonih, kot tudi ostale nalezljive bolezni – na tri do pet let.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je brezplačno (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) za dojenčke, otroke oz. mladostnike v osnovni in srednji šoli – za njih je tudi obvezno. Poleg tega se v Sloveniji že kar nekaj let priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju čim prej po 24. tednu nosečnosti.
“Sama nosečnost kot fiziološko stanje bodoče mame sicer ne predstavlja povečanega tveganja za težek potek oslovskega kašlja. Res je, da nosečnica zboli za enako obliko oslovskega kašllja kot nenoseča ženska podobne starosti, lahko pa intenzivni kašelj pri nosečnosti sproži prezgodnji porod,” pojasnjuje prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji cepilo okoli 1000 nosečnic proti oslovskemu kašlju. To je razmeroma majhen delež glede na to, da je na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk v Sloveniji. V letošnjem letu pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo že skoraj 1000 nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ.
“ Zakaj tako priporočamo cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju? Nosečnica tvori specifično zaščito proti oslovskemu kašlju, ta zaščita v obliki protiteles prehaja preko posteljice v krvni obtok nerojenega otroka. Ko se bo otrok rodil, bo imel na račun t. i. materinih protiteles zelo dobro zaščito, če bo prišel v stik z bakterijo v teh najbolj ranljivih tednih in mesecih, ko sam proti oslovskemu kašlju sploh še ne more biti cepljen – torej če je mlajši od treh mesecev. Materina protitelesa ga bodo varovala pred to okužbo,” dodaja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Otrok prejme zaščito tudi prek materinega mleka, preko katerega se izločajo protitelesa. Ko dojenček po dojenju “poliva”, to doprinese k lokalni zaščiti otrokove sluznice. To je pomembno zlasti pri nedonošenčkih, ki so posebej ranljivi v primeru oslovskega kašlja. “Materina protitelesa, ki jih otrok dobi tudi z dojenjem, lahko preko prebavil prehajajo v otrokov krvni obtok.” Torej ženske, ki se v nosečnosti odločijo za cepljenje proti oslovskemu kašlju, bodo s tem zavarovale zdravje svojega otroka. Kot pojasnjuje epidemiologinja prim. dr. Trop Skaza, dr. med., v ambulantah opažajo, da se zavedanje o pomenu cepljenja nosečnic počasi širi in imajo tudi primere, ko se poleg nosečnic proti oslovskemu kašlju cepijo tudi njihovi partnerji in njihovi družinski člani. Tako družinski člani še dodatno (za)varujejo dojenčka.
Med 1287 primeri oslovskega kašlja, ki so jih potrdili v letošnjem letu, je bilo kar 983 potrjenih pri otrocih oz. mladostnikih, starih do 20 let. Oslovski kašelj je še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. V letošnjem letu je bilo doslej potrjenih 38 primerov oslovskega kašlja pri otrocih, starih do enega leta.
Največ primerov oslovskega kašlja je bilo letos potrjenih v ljubljanski regiji.
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Bolezen zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.
Izjavi epidemiologinje prim. doc. dr. Alenke Trop Skaza, dr. med. o cepljenju nosečnic in pojavnosti oslovskega kašlja:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
