(Posteljne) stenice

V zadnjih letih potovanja po svetu, priseljevanje ljudi in odpornost na insekticide prispevajo k večanju števila poročil o okužbah s temi žuželkami v razvitih deželah. Prav gotovo so posteljne stenice prisotne tudi kje v Sloveniji, vendar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatkov o njihovi prisotnosti nimamo, saj o njih ni potrebno poročati.

Kaj so posteljne stenice in kje jih najdemo?

Posteljne stenice so žuželke, velike približno 1–7 milimetrov, so rumeno-rjave barve (po hranjenju so lahko tudi rdeče ali temno rjave barve). Po svetu so razširjene v zmerno toplih in tropskih področjih. Hranijo se s krvjo. So majhne, a jih s prostim očesom lahko vidimo. Nimajo kril, so ovalne oblike, z izbuljenimi očmi. Lahko se skrivajo v razpokah in šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu, hrbtnih straneh postelj, za slabo pritrjenimi tapetami posteljnega dna, potujejo pa lahko s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi. V naše postelje jih običajno prinesemo s potovanj. So nočne živali in pridejo na plan ponoči zato, da se bodo hranile z našo krvjo. Brez sesanja krvi res lahko preživijo tudi več mesecev. Lahko napadejo tudi domače živali. Pik posteljne stenice je lahko neprijeten, saj pičeno mesto lahko kasneje močno srbi in se tudi okuži. Živijo v povprečju 6 – 12 mesecev, samice zležejo 2 – 3 jajčeca na dan, v roku 10 dni se jajčece izvali. Najboljše pogoje za razmnoževanje imajo takrat, ko so prisotni gostitelji, na katerih se hranijo. So odporne žuželke, preživijo pri temperaturi -10 stopinj C, odporne so tudi na pomanjkanje vlage.  Temperatura, višja od 45 stopinj C, jih uniči v sedmih minutah.

Kakšne so posledice ugriza stenice?

Daleč najpogostejša reakcija na ugriz stenice je pojav srbečih rdečih izboklinic na mestu ugriza. Najpogosteje so piki na obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih, med spanjem lažje dostopnih predelih Običajno srbeči izpuščaji izginejo šele po enem do dveh tednih. Zaradi praskanja lahko pride do komplikacij in bakterijske okužbe vbodenega mesta. Mnogo redkejše, a možne, so tudi težje reakcije: alergijska reakcija s koprivnico (vnetje in oteklina kože) na mestu ugriza, ki se v naslednjih dneh razvije v bolj razširjen mehurjast izpuščaj (izbokline, napolnjene s tekočino). Izjemno redko se pojavi astma kot sistemski tip alergijske reakcije, ki jo povzročijo ugrizi posteljnih stenic. Lahko jo spremlja tudi bolj razširjena koprivnica in anafilaksija (huda in včasih smrtna reakcija na alergen, ki povzroči težave pri dihanju, nizek krvni tlak in, če je ne zdravimo, šok).

Kako zatreti posteljne stenice?

Posteljnih stenic se je težko znebiti, ker so lahko praktično povsod, zato jih uničujemo na različne načine. Učinkovita je kombinacija fizikalnih (sesanje, sesanje s paro, pranje pri temperaturi višji od 60 stopinj C, sušenje v sušilcih) in kemičnih metod (dezinsekcija). Kadar potujemo, je treba natančno pregledati področja, kjer bi se lahko nahajale, kot so hotelske sobe in druge neznane lokacije. Če kupujemo rabljeno pohištvo (vzmetnice, oblazinjeno pohištvo in posteljnino), ga moramo pred prihodom domov natančno pregledati. Vseeno moramo vedeti, da se stenice mojstrsko skrivajo in so aktivne zlasti ponoči. Kot rečeno, jih je potrebno iskati v šivih jogija, ob robovih posteljnih stranic, celo za stikali in vtičnicami, za okvirji slik ipd. Prav tako moramo vzmetnice in oblazinjeno pohištvo natančno presesavati, pomaga lahko ovijanje vzmetnic in oblazinjenega pohištva, ki prepreči, da posteljne stenice uidejo. Na koncu je treba opraviti dezinsekcijo s kemičnimi sredstvi, ki naj jo izvede profesionalec in nato spremljamo stanje.

Dezinsekcijo izvajajo različni izvajalci med drugim tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano