Epidemiološka služba NIJZ je po smrti bolnika, pri katerem so potrdili meningokokno sepso in je umrl v soboto v Splošni bolnišnici Murska Sobota, skupaj identificirala in zaščitila 83 oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelim.
Epidemiologi so v nedeljo in ponedeljek identificirali 68 oseb, s katerim je bil oboleli z invazivno meningokokono okužbo v stiku. V nadaljnjem epidemiološkem poizvedovanju so identificirali še 15 tesnih stikov, skupaj torej 83 oseb, ki so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe zunaj ožjega družinskega okolja izredno majhno.
Meningokoki so bakterije, ki pri ljudeh povzročajo različna vnetja. Nevarno je predvsem vnetje možganskih ovojnic in sepsa (zastrupitev krvi), ki ima lahko izredno hiter potek in se kljub zdravljenju lahko konča s smrtjo bolnika.
Bolezen se prenaša z neposrednim tesnim stikom z bolnikom in preko kapljic, ki vsebujejo izločke iz nosu in žrela okuženih oseb. Nekateri ljudje imajo bakterije v nosu ali žrelu in sami nimajo nobenih težav, kljub temu pa lahko bakterije prenesejo na druge osebe.
Za prenos okužbe je potreben neposreden tesen stik z bolnikom na razdalji manj kot 1,5 metra z možnostjo stika z izločki iz bolnikovih ust ali nosu – torej intimno poljubljanje, uporaba istega jedilnega pribora, kozarcev in zobne ščetke, daljši neposreden stik obraz proti obrazu ob kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju. Pri osebah, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom z invazivno meningokokno boleznijo, preprečujemo okužbo s preventivnim jemanjem zdravil.
Epidemiologi so tako identificirali in zaščitili 68 tesnih kontaktov. Zaščito so prejeli vsi ožji družinski člani, zdravstveno osebje, ki je bilo v tesnem stiku z bolnikom pri opravljanju visoko tveganih posegov, ter sodelavci v kolektivu, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom na delovnem mestu in v prostem času. Vir okužbe primera še ni opredeljen, je pa imel bolnik dejavnike tveganja za težji potek okužbe.
Kontakti so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe izven ožjega družinskega okolja izredno majhno.
Splošne informacije o invazivnih meningokoknih okužbah
Kaj jih povzroča?
Meningokok (Neisseria meningitidis) se pri nekaterih zdravih ljudeh nahaja v sluznici nosno-žrelnega predela. Najdemo ga pri dveh odstotkih otrok, mlajših od pet let, ter pri 25 odstotkih mladostnikov, starih med 15 in 19 let. Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 odstotkov primerov bolezni. Epidemično se širijo zlasti meningokoki skupine A, pa tudi C, Y, W135.
Kaj je meningokokni meningitis?
Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Gre za gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok (Neisseria meningitidis).
Kakšna je pojavnost in smrtnost?
Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala. Umre med osem in 15 odstotkov od tistih oseb, ki zbolijo.
Kako se prenaša?
Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom.
Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, so se z bolnikom poljubljale. Če so se poljubile samo na prijateljski način – usta na lice, je verjetnost prenosa zelo majhna, tvegano poljubljanje za prenos meningokoka je, ko se stikata ustni sluznici. Večje tveganje za okužbo ima tudi zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši kontakt z bolnikom (na primer oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme…), sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki ponavadi sam ne zboli.
Od okužbe do bolezni ponavadi minejo trije do štirje dnevi
Od okužbe do izbruha bolezni lahko mine od dva do deset dni, običajno pa tri do štiri dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje.
Bolezen običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev.
Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro.
Dovzetnost za bolezen je nizka, zmanjšuje se s starostjo
Dovzetnost za bolezen je nizka in se zmanjšuje s starostjo. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki. Posebej dovzetne pa so osebe z okrnjeno imunostjo.
Zdravljenje z antibiotiki in cepljenje
Obolenje je resno in zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje. Sicer pa se lahko proti bolezni (povzročeni z določenimi skupinami meningokoka) zaščitimo s cepljenjem.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
