Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi z virusom opičjih koz

• samoopazujte se in spremljajte svoje zdravstveno stanje;
• pogosto si umivajte roke z vodo in milom ter upoštevajte higieno kašlja in kihanja;
• vzdržite se spolnih odnosov;
• izogibajte se stiku s hišnimi ljubljenčki.

Če se pojavijo znaki mpoxa (vročina, mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izčrpanost, otekle bezgavke) ali nov nepojasnjen izpuščaj, telefonsko kontaktirajte zdravstveno službo in omejite stike z drugimi osebami.

Za ostale stike (stike, ki niso tesni, na primer: bežen, kratkotrajen stik; sodelavci, ki si ne delijo pisarne; osebe, ki si delijo naprave za fitnes, savne, kopel; zdravstveni delavci, ki uporabljajo ustrezno zaščitno opremo) ukrepi niso potrebni.

Če niste prepričani, ali ste bili z okuženo osebo v tesnem stiku, svetujemo samoopazovanje in spremljanje zdravstvenega stanja 21 dni od zadnjega stika.

Za določene skupine izpostavljenih oseb priporočamo poekspozicijsko cepljenje proti mpoxu. Te skupine so navedene v priporočilih za cepljenje proti mpoxu, ki so dostopna na spletni strani NIJZ.

* Opredelitev tesnega stika:

• spolni partnerji;
• člani skupnega gospodinjstva oziroma osebe, ki dlje časa bivajo skupaj (tudi kampiranje, prenočevanje ipd.);
• osebe, ki si delijo/rokujejo z istimi oblačili, posteljnino in drugimi potrebščinami;
• osebe, ki si delijo iste zaprte delovne prostore dlje časa;
• osebe, ki so bile z obolelim v dolgotrajnejšem stiku iz oči v oči, tj. v neposrednem osebnem stiku, kjer sta si obraza nasproti na razdalji manj kot 1–2 metra in bi lahko prišlo do prenosa s kužnimi kapljicami;
• negovalci simptomatske in kužne osebe;
• zdravstveni delavci, ki so imeli stik z okuženo osebo (stik z lezijami ali daljši stik iz oči v oči) brez ustrezne zaščitne opreme;
• zdravstveni delavci ali katerekoli druge osebe, ki so prišle v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe preko ostrega predmeta ali pri posegu, pri katerem nastaja aerosol, brez ustrezne zaščitne opreme;
• Laboratorijsko osebje, ki je bilo izpostavljeno kužnemu vzorcu tekom dela (npr. razlitje, izpostavljenost aerosolu);
• sopotniki, ki so s simptomatsko osebo v skupnem prevoznem sredstvu (letalo, avtobus, vlak) potovali več kot 8 ur na razdalji 1–2 sedeža.

** Obolela oseba je ob začetku izpuščaja že kužna. Kužna je lahko tudi, ko še nima izpuščaja, ima pa druge znake bolezni (vročina, mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izčrpanost, otekle bezgavke). Ko kraste odpadejo, oseba ni več kužna.