MERS- bližnjevzhodni respiratorni sindrom ali Middle East Respiratory Syndrome (MERS-CoV)

Okužbo z MERS-CoV so največkrat potrdili v državah  Arabskega polotoka – poleg Savdske Arabije so bolniki izhajali iz Združenih arabskih emiratov (ZAE), Katarja, Omana, Jordana, Libanona in Kuvajta. Okužbo z MERS-CoV so potrdili tudi pri prebivalcih drugih držav – večina jih je potovala ali bivala v državah Arabskega polotoka, kjer so se okužili z MERS-CoV in zboleli po vrnitvi domov. Tako so okužbo z MERS-CoV našli pri potnikih iz Združenega kraljestva, Francije, Tunizije, Italije, Grčije, ZDA in Malezije.
V Sloveniji še nismo potrdili bolnika, okuženega z MERS-CoV. Povsem možno je, da se bo s tovrstno okužbo v Slovenijo vrnil potnik po potovanju ali bivanju v državah Bližnjega vzhoda.

Povzročitelj
Koronavirusi so virusi, ki povzročajo blage okužbe dihal. Poznani so že vrsto let in se pojavljajo povsod po svetu, v zmernem podnebnem pasu nekoliko bolj pogosto v zimskih mesecih.
Okužbo  z novim bližnjevzhodnim  koronavirusom (ali na kratko MERS-CoV)  so prvič ugotovili l. 2012 v Kraljevini Savdska Arabija. MERS-CoV tudi ni enak SARS koronavirusu, ki se je pojavil iznenada l. 2003 na Kitajskem in povzročil akutno okužbo dihal pri najmanj 8000 ljudeh.
Vir, od koder se je MERS-CoV razširil na ljudi, še ni raziskan. Običajno se novi virusni in bakterijski povzročitelji razširijo iz živalskega rezervoarja. Virusi ali bakterije se vrsto let razmnožujejo v določeni živalski vrsti. Če se spremenijo tako, da so sposobni okužiti poleg živalskih še človeške celice, postanejo za ljudi novi povzročitelji nalezljive bolezni. Protitelesa proti MERS-CoV so našli v kamelah. Trenutna hipoteza je, da so prav kamele izvor novega MERS-CoV.

Inkubacijska doba
Inkubacijska doba (čas, ki preteče od okužbe do pojava simptomov) je po vsej verjetnostni kratka, nekajdnevna. Trenutno velja, da je inkubacijska doba 2-14 dni.

Način prenosa
Način prenosa ni dokončno opredeljen – verjetno se prenaša med ljudmi s kužnimi kapljicami na kratke razdalje (do 1 m), kar pomeni, da je za prenos potreben tesen stik z bolnikom. Možni so še drugi načini prenosa – morda tudi preko okuženega in slabo toplotno obdelanega mesa ali mleka živali, vendar prepričljivega dokaza še ni.
MERS-CoV se je prenesel z bolnika tudi na zdravstvene delavce, ki ob negi niso uporabljali ustrezne zaščite.

Dovzetnost za bolezen
Dovzetnost za  okužbo in razvoj bolezni še ni dobro raziskana. Izgleda, da se po okužbi razvije težja oblika bolezni pri starejših, kronično bolnih, zlasti pa pri bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.

Simptomi in znaki bolezni
Potek akutne okužbe z MERS-CoV je različen – nekateri zboleli imajo zgolj lažjo okužbo dihal, podobno običajnemu prehladu, pri drugih (običajno pri starejših, kronično bolnih oz. pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom) pa je potek izjemno težak in se konča s smrtjo obolelega. Za težji potek je značilna povišana telesna temperatura, kašelj in občutek pomanjkanja zraka oz. zasoplost.
Potek okužbe z MERS-CoV ni značilen in ga ne moremo razločiti od ostalih akutnih okužb dihal kot npr. gripe ali bakterijske pljučnice. Diagnozo okužbe z MERS-CoV postavimo s pomočjo mikrobioloških testov. Za potrditev je potrebno mikrobiološko testiranje vzorcev kot so bris žrela, nosu, nosno-žrelnega prostora ali drugega izločka dihal.

Zdravljenje
Protivirusnega zdravila za zdravljenje okužb z  MERS-CoV ni. Po okužbi je potek odvisen od imunskega sistema zbolele osebe – čim starejši smo in čim bolj okrnjen je naš imunski sistem, večja možnost je, da potek bolezni ne bo ugoden. Bolnike se zdravi simptomatsko (t.j. lajša simptome bolezni) in podpre organske sisteme, ki ob okužbi odpovedujejo.

Preprečevanje
Cepivo, ki bi zaščitilo pred okužbo z MERS-CoV, še ni razvito.

Priporočamo, da potniki v kraje, kjer se bolezen pojavlja, upoštevajo splošne nasvete, s katerimi zmanjšujemo tveganje za okužbo z virusi in bakterijami na potovanju:

•     večkrat dnevno si skrbno umijemo roke z vodo in milom ali pa jih razkužimo, če niso vidno umazane in če nimamo na voljo vode, da bi jih umili;
•     izogibamo se uživanju termično slabo obdelane hrane (ne dovolj pečenemu mesu), sveži zelenjavi itd.;
•     pijemo zgolj ustekleničeno vodo in zaužijemo sadje, ki se ga da olupiti;
•     izogibamo se bližnjemu stiku (na razdalji krajši od 1 m) osebam, ki so prehlajene, kašljajo, smrkajo, imajo vročino;
•     po vrnitvi domov še približno 14 dni spremljamo svoje zdravstveno  stanje – če se v tem času pojavi vročina, slabo počutje, kašelj, se po telefonu posvetujemo s  svojim zdravnikom in mu povemo, da smo potovali v državo, kjer bi se lahko okužili z MERS-CoV. Zdravnik bo presodil naše zdravstveno stanje in svetoval, kako postopati.

Verjetnost, da bi se okužili z MERS-CoV je majhna, vendar previdnost ni odveč.
Dokler okužba z MERS-CoV ni izključena, se izogibamo tesnejšim stikom z družinskimi člani, da jih ne okužimo.  Družinski člani naj ne bodo v naši bližini (razdalja vsaj 1 m). Poskrbimo, da si bolj pogosto umivamo roke (z vodo in milom) in poskrbimo za higieno kašlja – kašljamo v rokav.  Če pa smo kašljali tako, da smo si z dlanjo prekrili nos in/ali usta, si roke, onesnažene z izločki dihal, takoj umijemo.
Posmrkane in pokašljane robčke odvržemo v koš z smeti in jih ne puščamo na površinah.
Ne izmenjujemo si jedilnega pribora, kozarcev, skodelic ali krožnikov. Uporabljamo svoje brisače.