Malarija

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo na svetu letno zboli 300 do 500 milijonov ljudi približno 1-3 milijoni zaradi bolezni tudi umrejo, več kot polovica od teh so otroci. Malarije je razširjena v več kot 100 državah sveta, pojavlja se skoraj v vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih. Tveganje za malarijo je v večini držav manjše v velikih mestih in območjih z višjo nadmorsko višino. Malarijo letno preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na področja, kjer se malarija pojavlja. Najvišje tveganje za pojav bolezni pa imajo potniki, ki brez protimalarične zaščite potujejo po državah zahodne in osrednje Afrike ter nekaterih otokih Tihega oceana. V teh deželah zbolita do 2% nezaščitenih potnikov na mesec dni potovanja.

Povzročitelji
Malarijo povzročajo paraziti – plazmodiji, ki jih s pikom na človeka prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo predvsem ponoči, saj so najbolj aktivni od mraka do zore. Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila). Največje tveganje za pike malaričnih komarjev je med in po deževni dobi. Obstajajo 5 vrst plazmodijev, ki lahko povzročajo malarijo pri človeku.
Najpogostejši povzročitelj malarije v svetu je Plasmodium falciparum. Ta povzroča tudi najnevarnejšo obliko malarije, ki lahko brez zdravljenja poteka smrtno, povzroča pa tudi nevarne zaplete z okvarami možganov in ledvic. V Aziji in Južni Ameriki zelo pogosto malarijo povzroča Plasmodium vivax, ki običajno povzroči blažje znake bolezni kot Plasmodium falciparum. Redka povzročitelja malarije sta Plasmodium ovale in Plasmodium malariae, ki se pojavljata večinoma v Afriki, zelo redek povzročitelj pa je Plasmodium knowlesi, ki ga najdemo le v nekaterih predelih Jugovzhodne Azije.

Inkubacija
Bolezen se lahko pojavi najhitreje v 7 dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi.

Način prenosa
Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka. Malarija se ne prenaša neposredno iz človeka na človeka.

Dovzetnost za okužbo
Dovzetnost za okužbo je univerzalna. Na dovzetnost delno vpliva genetska predispozicija. Tudi prebolela bolezen ne povzroči pojava popolne imunosti pred ponovno okužbo in boleznijo.

Znaki bolezni
Malarija je bolezen, ki se lahko kaže s številnimi kliničnimi znaki. Najznačilnejši je pojav visoke vročine, ki jo ponavadi spremljata mrzlica in potenje. Lahko so prisotne tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti. Nekatere oblike malarije se lahko ponavljajo. Malarija je lahko še posebej nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice ter za bolnike s kroničnimi obolenji.

Zdravljenje
Zdravljenje malarije poteka z ustreznimi protimalaričnimi sredstvi. Ker bolezen lahko brez ustreznega zdravljenja zelo hitro napreduje, je izredno pomembno, da bolnik v primeru nenadnega pojava visoke temperature na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov, takoj oz. najkasneje v 24 urah poišče zdravniško pomoč.  Vsak nenaden pojav temperature višje od 38°C na potovanju ali vrnitvi iz malaričnih območij zahteva takojšen obisk zdravstvene ustanove. Ustrezno diagnozo malarije lahko postavi le zdravnik na podlagi pregleda krvi. Z zdravljenjem malarije je potrebno pričeti čimprej po postavitvi diagnoze.

Zaščita pred boleznijo in preprečevanje
Zaščita pred malarijo temelji na uporabi osebne zaščite pred piki komarjev in preventivnega jemanja protimalaričnih zdravil (antimalarikov).
Možnost pikov komarjev zmanjšamo z uporabo oblačil, ki zakrijejo večji del kože, uporabo insekticidov, ukrepi za preprečevanje dostopa insektov v bivalne prostore, dosledno uporabo zaščitnih mrež ter repelentov, ki preprečujejo pike komarjev. Svetuje se uporaba repelentov, ki vsebujejo od 30-35% DEET (dietiltoluamid) ali 20% pikaridina.
Pri potovanju na visoko tvegana območja za malarijo se priporoča tudi zaščita z jemanjem antimalaričnih tablet. Obstaja več vrst antimalarikov, ki se razlikujejo po sestavi in režimu jemanja. Ob ustrezni uporabi je njihova učinkovitost podobno visoka. Pristop k izbiri najprimernejšega antimalarika je izrazito individualen, saj je odvisen tako od endemičnosti malarije in vrste povzročiteljev malarije na območju, kamor potujemo ter njihove občutljivosti oziroma odpornosti na določene antimalarike, kot tudi od značilnosti vsakega posameznega potnika. Na izbiro ustreznega antimalarika tako vplivajo tudi trajanje potovanja, načrtovane aktivnosti, starost potnika, morebitna oziroma načrtovana nosečnost, uporaba nekaterih zdravil ter prisotnost določenih bolezenskih stanj. Prav tako je potrebna prilagoditev odmerka za otroke.
Za izbiro najprimernejšega antimalaričega sredstva se je pred potovanjem potrebno nujno posvetovati z zdravnikom, ki se ukvarja s potovalno medicino.

Povezava na spletno stran Zdravi na pot.

Smernice za preprečevanje malarije pri slovesnkih potnikih