Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica

Bolezen je bila prvič prepoznana v Krimu leta 1944, kasneje pa so ugotovili, da je virus enak povzročitelju, ki je leta 1969 povzročil bolezen v Kongu. Od tod izvira ime bolezni. Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica se pojavlja v vzhodni in južni Evropi, na območju nekdanje Sovjetske zveze, Mediterana, severo-zahodnem delu Kitajske, centralni Aziji, Afriki, bližnjem vzhodu in Indijskem polotoku. V Sloveniji krimsko-kongške hemoragične mrzlice ni.

Povzročitelj
Bolezen povzroča virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, ki spada v rod Nairovirusov in družino Bunyaviridae.

Inkubacijska doba
Čas od okužbe do pojava bolezni je odvisen od načina prenosa bolezni. Če se oseba okuži z ugrizom okuženega klopa, traja inkubacijska doba običajno 1-3 dni, največ do 9 dni. V primeru okužbe preko stika z okuženo krvjo ali tkiv, pa traja inkubacijska doba navadno 5-6 dni, do največ 13 dni.

Način prenosa
Virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice se na človeka prenaša preko ugriza okuženega klopa iz družine Ixodidae, zlasti iz rodu Hyalomma. Okužba se lahko prenaša tudi preko stika z okuženo krvjo, tkivi in telesnimi tekočinami okuženih ljudi in živali. Posebej ogroženi so ljudje, ki so poklicno v stiku z živino (živinorejci, delavci v klavnicah, veterinarji) in zdravstveni delavci na endemskih območjih. Mogoče so tudi bolnišnične okužbe preko okuženih medicinskih inštrumentov in pripomočkov.
Največja nevarnost okužbe preko krvi in organov okužene živali je v času zakola oz. takoj po njem. Meso okužene živali, namenjeno uživanju, v glavnem ne predstavlja nevarnosti za okužbo, saj se virus kmalu po zakolu inaktivira zaradi procesa zakisanja. Kljub temu je priporočljivo, da meso pred uživanjem toplotno obdelamo. Čas trajanja kužnosti pri ljudeh ni znan.

Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin. Trajanje imunosti po preboleli bolezni ni znano.

Simptomi in znaki
Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivost na svetlobo (fotofobija). Lahko se pojavi tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledi zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter.
Sledijo lahko resnejši znaki in sicer droben pikčast izpuščaj (petehije), modrice ter krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih se lahko razvije odpoved delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motnje zavesti. Smrtnost je 10-40%. Smrt običajno nastopi 5-14 dni po začetku bolezni.

Zdravljenje
Zdravljene krimsko-kongoške hemoragične mrzlice je podporno delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov in simptomatsko za lajšanje simptomov. Določen uspeh ima zdravljenje s protivirusnim zdravilom ribavirinom.

Preprečevanje okužb
Varnega in učinkovitega cepiva proti krimsko-kongoški mrzlici za enkrat ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni.

Za potnike, ki potujejo na endemska območja, se priporoča:
–         nošenje oblačil z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, ki naj bodo svetle barve, da klopa lahko hitro opazimo in odstranimo,
–         impregnacija oblačil z insekticidi,
–         uporaba repelentov,
–         redno pregledovanje za klope in čim prejšnje pravilno odstranjevanje klopa,
–         izogibanje predelom, kjer so klopi pogosti.

Priporoča se tudi izogibanje tesnim stikom z okuženimi osebami oziroma uporaba zaščitne opreme in redno umivanje rok pri skrbi za bolne osebe.

Za ljudi, ki živijo na endemskih področjih in so v stiku z živino, se priporoča uporaba zaščitne opreme (rokavice, zaščitna obleka), še posebej pri zakolu in razkosavanju živali. Priporoča se tudi karantena živali in tretiranje živali z insekticidi, v obdobju dveh tednov pred zakolom.