Hepatitis B (Virusni hepatitis B)

Hepatitis B je razširjen po vsem svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Ocenjujejo, da je na svetu v letu 2019 296 milijonov ljudi živelo s kronično okužbo s HBV. V letu 2019 je umrlo okoli 820 000 oseb zaradi posledic hepatitisa B (jetrna ciroza in primarni rak jeter).

Povzročitelj in potek okužbe

Hepatitis B je virusna nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra. Okužba s HBV se lahko pokaže kot akutni in kronični hepatitis (vnetje jeter), ciroza in rak jeter, kar so vse lahko vzroki za smrt. Velikokrat pa virus ne povzroči akutnega vnetja in okužba dolga leta ali celo do konca življenja poteka brez zdravstvenih težav. Zato se večina okuženih ne zaveda, da so možni prenašalci virusa na druge. Okužbo v tem primeru pokaže le naključna laboratorijska preiskava (npr. pri krvodajalski akciji ali v času nosečnosti). Oseba, ki ima vsaj 6 mesecev od okužbe v krvi HBV, je kronični nosilec virusa, ki ostane v organizmu več let in desetletij.

Dokaz okužbe

Če ima bolnik značilen potek bolezni, se okužbo enostavno prepozna in potrdi s preiskavo krvi. Pri ostalih, ki so brez znakov okužbe, se le-ta ugotovi slučajno (npr. pri krvodajalskih akcijah ali pri pregledu krvi nosečnic). Približno 10% oseb, ki prebolijo okužbo z HBV, ostanejo trajni nosilci HBsAg. To pomeni, da so doživljenjsko kužni in lahko okužijo druge osebe. Večina kronično okuženih je zdravih nosilcev HBV brez znakov bolezni jeter. Pri ostalih pa bolezen poteka kot blago vnetje ali pa kot hitro napredujoče vnetje, ki vodi v hudo okvaro jeter.

Doba inkubacije

Inkubacijska doba (čas od okužbe pa do nastanka akutne bolezni) je od 4 do 28 tednov.

Način prenosa

Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Do okužbe pride ob izpostavljenosti okuženi krvi ali drugim telesnim tekočinam. Najpogostejši način prenosa je spolni odnos z okuženo osebo. Danes je v Sloveniji prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, zelo redek. Vso kri, ki jo zberejo ob krvodajalskih akcijah, testirajo na prisotnost virusa. Med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog se hepatitis B širi s souporabo okuženih igel in brizg. Podobno se lahko okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože, če niso sterilizirani. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka v času nosečnosti. Pri materi je proti koncu nosečnosti včasih potrebno protivirusno zdravljenje, vse novorojenčke okuženih mater pa takoj po porodu cepimo.

Preprečevanje okužbe

Za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa B je na voljo učinkovito cepivo. V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse predšolske otroke. Cepljenje proti hepatitisu B se opravi tudi ob zdravstvenih ali epidemioloških indikacijah. Oseba, ki je kronični nosilec, ne more biti krvodajalec. Če ima spolne odnose z več partnerji, se mora zavedati odgovornosti, da lahko okuži druge. Zato je prav, da uporablja pri spolnih odnosih kondom. Med vsem znanimi kontracepcijskimi sredstvi samo kondom ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi in ne le pred nezaželjeno nosečnostjo.

Dovzetnost za okužbo

Za hepatitis B so dovzetni vsi, ki niso preboleli hepatitisa B ali bili uspešno zaščiteni s cepljenjem.

Simptomi in znaki bolezni

Bolnik ima slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol, povišano telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža. Ti bolezenski znaki so prisotni pri manjšem številu okuženih, saj večina oseb, ki se z virusom okuži, okužbo preboli brez bolezenskih znakov in simptomov. Preboleli hepatitis B običajno zapušča trajno imunost. Virus pa lahko pri nekaterih ostane znotraj jetrnih celic. Ob hudi okvari imunosti je možno, da se hepatitis B ponovno pojavi.

Kužnost

Kužne so osebe, ki imajo v krvi prisoten virus hepatitisa B.

Zdravljenje

Akutni hepatitis B večinoma zdravimo simptomatsko (podporno), v primeru huje potekajoče bolezni uvedemo protivirusna zdravila. Pri najhujši obliki bolezni je zaradi popolne odpovedi delovanja jeter potrebna presaditev. Protivirusna zdravila lahko uporabimo pri zdravljenju kroničnih oblik hepatitisa B. Zdravljenje je praviloma dolgotrajno, pri nekaterih se lahko razvijejo na zdravila odporni sevi. Za okužene z virusom hepatitisa B velja, da so dovoljene običajne aktivnosti. Zavedati pa se je treba, da so poškodovana jetra, ki so sicer glavni razstrupljevalni organ, zato je potrebna določena previdnost pri uživanju mastne hrane in alkohola, ki dodatno lahko obremeni delovanje jeter.

Več informacij glede pojavnosti hepatitisa B v Sloveniji v letnih poročilih na naslednji povezavi.

Podatki in informacije o hepatitisu B v Evropi so dosegljivi na spletni strani Evropskega centra za nadzor in spremljanje bolezni (ECDC) na naslednji povezavi.