Nalezljive bolezni od A do Ž

Hemoragična mrzlica Marburg

Nalezljive bolezni od A do Ž

Hemoragična mrzlica Marburg je virusna bolezen, ki se kaže kot vročinska bolezen in jo pogosto spremljajo krvavitve ter prizadetost različnih organskih sistemov. Pojavlja se na področju Afrike. V Evropi te hemoragične mrzlice ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo. Zadnji importiran primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008. Po tem v EU/EGP niso poročali o novih potrjenih primerih bolezni.

Zadnje posodobljeno: 23.10.2024
Objavljeno: 03.10.2024

Povzročitelj

Marburg hemoragično mrzlico povzroča virus Marburg iz družine Filovirusov.

Rezervoar

Glavni rezervoar bolezni so egipčanski netopirji (Rousettus aegyptii). Virus najdemo v netopirjevi slini, urinu in blatu. Med prvim izbruhom hemoragične mrzlice Marburg so vir okužbe bile afriške zelene opice (Cercopithecus aethiops).

Prenos okužbe

Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih egipčanskih netopirjev.

Bolezen se lahko prenaša tudi med ljudmi s tesnim stikom z okuženo osebo, preko okužene krvi, semenske tekočine, drugih telesnih tekočin in izločkov ter po stiku z okuženimi predmeti, kot so oblačila, posteljnina, igle in druga oprema.

Dovzetnost za okužbo

Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin. Trajanje imunosti po preboleli bolezni ni znano.

Največje tveganje za okužbo imajo ljudje, ki so v stiku z egiptovskimi netopirji ali njihovimi izločki; ljudje, ki skrbijo za posameznike, okužene z virusom Marburg, brez uporabe ustrezne zaščitne opreme; in ljudje, ki so v stiku z okuženimi primati.

Inkubacijska doba

Čas od okužbe do pojava bolezni (inkubacijska doba) traja 2-21 dni.

Simptomi in znaki

Bolezen se začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem. Pogosto se pojavijo tudi bolečine v mišicah. Tretji dan bolezni lahko pride do hude vodene driske, bolečin in krčev v trebuhu, slabosti ter bruhanja.

V evropskem izbruhu hemoragične mrzlice Marburg, leta 1967, so pri večini bolnikov med 2. in 7. dnem po pojavu simptomov opazili nesrbeč izpuščaj.

Bolniki s hudo obliko bolezni imajo podkožne krvavitve in krvavitve iz telesnih odprtin (krvavitve iz nosu, dlesni, krvavo blato, krvav urin, bruhanje krvave vsebine) ali krvavitve v notranje organe. Vpletenost centralnega živčnega sistema lahko povzroči zmedenost, razdražljivost in agresijo.

V pozni fazi bolezni, 15 dni po pojavu simptomov, občasno poročajo o orhitisu (vnetju enega ali obeh testisov).

Hudo bolne osebe lahko kažejo znake šoka, odpovedi ledvic, jeter ter motenj delovanja živčnega sistema. Smrt se najpogosteje pojavi med 8. in 9. dnevom po pojavu simptomov.

Smrtnost

Hemoragična mrzlica Marburg ima zelo visoko smrtnost (25-88 %). Povprečna smrtnost znaša približno 50 %.

Postavitev diagnoze

Diagnozo potrdimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.

V Sloveniji diagnostično dejavnost izvajajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Več podatkov je dostopnih na njihovi spletni strani.

Diferencialna diagnoza

Podobno klinično sliko imajo še nekatere druge bolezni, kot so malarija, tifus, šigeloza, meningitis in druge virusne hemoragične mrzlice.

Kužnost

Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov, vse dokler so virusi prisotni v krvi ter telesnih tekočinah in izločkih. Virus Marburg je v semenski tekočini prisoten še sedem tednov po preboleli bolezni. Kužni so tudi posmrtni ostanki.

Zdravljenje

Zdravljenje bolezni je podporno (podpora delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov) in simptomatsko (lajšanje simptomov).

Preprečevanje okužb

Varnega in učinkovitega cepiva proti hemoragični mrzlici Marburg zaenkrat ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni.

Zaščitni ukrepi so usmerjeni v izogibanje kontaktov z okuženimi živalmi. Ukrepi vključujejo uničevanje glodavcev (deratizacija) in ukrepe za preprečevanje vstopa glodavcev v domove in na delovna mesta ter varno odstranjevanje njihovih gnezd in iztrebkov. Pomembno je tudi vzdrževanje čistoče in odstranjevanje odpadkov hrane v posebne posode oz. zabojnike, ki so nedostopni glodavcem.

Za preprečevanje prenosa med ljudmi, je priporočljivo izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Potrebna je posebna previdnost pri negi obolelih, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.

Svetujemo, da se:

  • izogibate stiku s krvjo in telesnimi tekočinami okuženih ljudi,
  • v obdobju sedmih tednov po preboleli bolezni izogibate stiku s semensko tekočino osebe, ki je bolezen prebolela,
  • ne dotikate predmetov, ki bi lahko prišli v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe,
  • na območjih, kjer je bolezen prisotna, izogibate stiku z egiptovskimi netopirji in primati.

Povezava do opisa bolezni:

WHO: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease

ECDC: https://www.ecdc.europa.eu/en/infectious-disease-topics/ebola-virus-disease/facts/factsheet-about-marburg-virus-disease

CDC: https://www.cdc.gov/marburg/about/index.html#cdc_disease_basics_testing_screening-diagnosis

 

Za dobro javno zdravje
Programi

Mestna občina Koper je gostila letno nacionalno srečanje članic slovenske mreže Zdravih mest

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Integrirano mrežno spremljanje gripe, covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal v sezoni 2024/2025

Podrobno