Gnojni meningitis

Pri novorojenčkih in dojenčkih do drugega meseca starosti so najpogostejši povzročitelji gnojnega meningitisa streptokoki, Echerichia coli, Listeria monocytogenes, enterokoki in gram negativni enterični bacili. Staphylococcus aureus povzroča meningitis zlasti po operativnih posegih na možganih, po poškodbi glave in ob stafilokokni sepsi. Podobno je pri meningitisu, ki ga povzroča Pseudomonas aeruginosa. Pri bolnikih, ki imajo okvarjen imunski sistem pa so povzročitelji lahko tudi druge bakterije.

Način prenosa

Izvor okužbe je človek (bolnik ali prenašalec-bacilonosec). Prenos bolezni je kapljičen, po zraku, posreden ali neposreden. Bakterije se sproščajo v zrak ob govorjenju, kašljanju, kihanju; ob tem lahko pride do neposredne okužbe oziroma do vnosa bakterij v telo preko okuženih predmetov.

Epidemiologija

Gnojni meningitisi se po svetu pojavljajo posamično, meningokokni meningitis pa se občasno pojavlja tudi epidemično. Hib je najpogostejši povzročitelj gnojnega meningitisa pri otrocih v starosti od 1 meseca do 2 let. Največ obolenj je v jesenskih in zimskih mesecih. Pri 80% otrok in odraslih najdemo bakterijo v žrelu in nosno-žrelnem prostoru v določenih časovnih obdobjih, vendar se nosilstvo pri zdravih odraslih osebah pojavlja le pri 3 do 5% oseb. Uporaba cepiva proti Hib je bistveno znižala pojavljanje invazivnih Hib okužb v zahodni Evropi in ZDA. Tudi v Sloveniji od leta 2000 poteka obvezno cepljenje otrok proti Hib; pred uvedbo je bilo v Sloveniji povprečno prijavljenih 10 primerov Hib meningitisa na leto, po uvedbi cepljenja pa tega meningitisa pri otrocih ne beležimo več. Meningokokni meningitisi se pojavljajo posamično in v obliki epidemij. V zadnjih letih so se pojavljale epidemije v Braziliji, državah nekdanje Sovjetske zveze, na Norveškem, v Belgiji, na Novi Zelandiji in v Veliki Britaniji. Na nekaterih območjih Kitajske, na Srednjem vzhodu, v Južni Ameriki, predvsem pa v subsaharski Afriki, se pojavljajo na vsakih 10 let velike epidemije. Na območjih, kjer se je meningokokni meningitis pojavljal epidemično, je bilo v zadnjih letih največ obolenj v starostni skupini od 5 do 19 let, sicer pa obolevajo predvsem otroci od 1. do 4. leta starosti. V Sloveniji na leto zabeležimo 10-20 bolnikov; bolezen se pojavlja najpogosteje v zimskih in spomladanskih mesecih. Meningokokno nosilstvo so ugotovili pri 1 do 15 % zdravih oseb. Nosilstvo je lahko kronično, občasno ali prehodno. Pri družinskih članih bolnikov so ugotovili nosilstvo v visokem odstotku. Pneumokoki so najpogostejši povzročitelji gnojnega meningitisa pri odraslih. V državah, kjer poteka redno cepljenje proti Hib, postaja pnevmokok vse pomembnejši povzročitelj gnojnega meningitisa pri otrocih. Nosno-žrelno nosilstvo pnevmokoka ugotavljajo v različnih odstotkih; pri 25 do 50% otrok, 97% mladostnikov in pri 5% odraslih.

Potek bolezni

Gnojni meningitis je zelo huda bolezen. Začetne težave so lahko mile in neznačilne, odvisne od starosti bolnika in od trajanja bolezni. Neznačilne so težave zlasti pri novorojenčkih. Bolezen se običajno začne z vročino, mrzlico, glavobolom, bolnike moti svetloba, pojavi se slabost, bruhanje, otrplost tilnika. Pri meningokoknem meningitisu se pojavijo spremembe na koži, največkrat kot drobne krvavitve. Bolniki postanejo nemirni, razdražljivi, zmedeni. Potek bolezni je izredno hiter, motnje zavesti se lahko pojavijo zgodaj, že nekaj ur po začetku bolezni. Bolniki so zelo prizadeti, lahko se pojavijo krči. Med potekom gnojnega meningitisa se lahko pojavijo še vnetja sklepov, podkožnega tkiva, vnetje srednjega ušesa, pljučnica, vnetje ožilja, osrčnika, pokostnice.

Diagnoza

Bolezen zahteva hitro prepoznavo, ki temelji na klinični sliki in laboratorijski preiskavi možganske tekočine (likvorja). Osamitev bakterije pa je pogosto neuspešna pri bolnikih, ki so predhodno že bili zdravljeni z antibiotiki.

Zdravljenje

Bolezen zdravimo v bolnišnici z antibiotiki.

Preprečevanje

Najučinkovitejše in najvarnejše je preprečevanje meningitisov s cepljenji, vendar proti vsem povzročiteljem ni na voljo cepiv. V Sloveniji je proti hemofilusnemu meningitisu cepljenje obvezno za vse otroke, stare do 5 let. Priporočamo ga tudi pri osebah, ki imajo okvarjen imunski sistem. Na voljo je tudi cepivo proti meningokoknemu meningitisu, ki pa je učinkovito le za določene skupine bakterije. Cepijo se lahko osebe, starejše od 2 mesecev. Cepljenje je obvezno za romarje v Meko. Tudi pnevmokokni meningitis preprečujemo s cepljenjem. Pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z gnojnim meningitisom povzročenim z bakterijo N. meningitidis ali H. influence tip b, okužbo in pojavljanje bolezni, preprečujemo s preventivnim dajanjem antibiotikov.

Meningokokni meningitis – algoritem ukrepanja, dostopno na naslednji povezavi.