Driska in bruhanje kot posledica okužbe črevesja
Črevesne nalezljive bolezni (ČNB) se kažejo s prebavnimi težavami oz. slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, drisko, lahko tudi s povišano telesno temperaturo.
Črevesne nalezljive bolezni (ČNB) se kažejo s prebavnimi težavami oz. slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, drisko, lahko tudi s povišano telesno temperaturo.
Povzročitelji ČNB so lahko virusi, bakterije ali paraziti, katere ugotavljamo z mikrobiološkimi preiskavami. Značilni so izbruhi zlasti virusnih drisk v kolektivih in nadaljnje nosilstvo (klicenoštvo) povzročiteljev po preboleli bolezni.
Povzročitelj
ČNB povzročajo različni povzročitelji ( virusi, bakterije, glive in paraziti). Najpogostejši povzročitelji so norovirusi, rotavirusi in adenovirusi. Od patogenih črevesnih bakterij so najpogostejše okužbe s kampilobaktrom, salmonelo, patogenimi sevi E.coli. Pogosta je tudi zastrupitev s strupi bakterije Staphyloccocus aureus. Okužba s paraziti je manj pogosta.
Doba inkubacije
Čas od okužbe do prvih znakov bolezni običajno traja od nekaj ur do nekaj dni, lahko je tudi daljša, odvisno od povzročitelja in infekcijske doze (količine mikrobov, ki povzročijo bolezen), ki jo človek prejme.
Način prenosa
Povzročitelje ČNB človek zaužije s hrano, vodo ali si jih zanese v usta z umazanimi rokami. Mikrobi se tako nekaj časa izločajo z blatom obolelega. Ko bolnik okreva, izločanje mikrobov praviloma ne preneha, ampak se nadaljuje še nekaj dni do mesecev. Z bolnika ali klicenosca se povzročitelj vrača v okolje, v higiensko neurejenih razmerah se okužba zlahka širi na zdrave osebe. Z nekaterimi povzročitelji so lahko okužene tudi živali, ki ne kažejo znakov obolenja, vendar povzročitelje lahko prenašajo na ljudi.
Infektivna doza pri črevesnih virusnih okužbah je za razliko od večine bakterijskih okužb, nizka. Za okužbo je torej potrebna mala količina virusov. Ob izbruhih npr. norovirusnih drisk lahko zato zbolijo cele skupine otrok v vrtcih, varovancev v domovih za starejše, vsi družinski člani ipd.
Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni ljudje vseh starostnih skupin. Bolezen je lahko nevarna za majhne otroke, starejše osebe, kronične bolnike in nosečnice.
Znaki bolezni
Prebavne težave se pojavijo zaradi vnetja prebavil. Kažejo se kot slabost, bruhanje, krči v trebuhu, driska, povišana telesna temperatura. Bolnik se zaradi bolezni hitro izčrpa, zaradi izgube tekočine mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni.
Kužnost
Bolnik oziroma klicenosec je kužen dokler izloča povzročitelje z blatom.
Zdravljenje
Zdravljenje črevesnih nalezljivih bolezni je odvisno od vrste povzročitelja in težav obolelega. Večinoma gre za lajšanje težav, le izjemoma zdravimo z antibiotiki. Najpomembneje je nadomeščanje izgubljene tekočine in soli. Pozorni moramo biti na to, da bolnik zaužije na dan najmanj 2 do 3 litre tekočine in dodatno vso tekočino, ki jo izgubi zaradi bolezni oziroma driske, bruhanja in potenja. V kolikor so težave hujše in nadomeščanje tekočine s pitjem ni mogoče, je potreben posvet z zdravnikom oziroma zdravljenje z infuzijami v bolnici.
Preprečevanje bolezni
Splošni preventivni ukrepi
Pri preprečevanju pojava in širjenja črevesnih nalezljivih obolenj je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter izbira varne hrane in pijač.
Umivanje rok:
Na splošno si moramo umivati roke čim bolj pogosto oziroma kadar prehajamo »iz manj čistih k bolj čistim opravilom«. Zlasti po uporabi stranišča si vedno temeljito umijmo roke z milom in čisto vodo.
Pred jedjo temeljito umijmo roke s čisto vodo in milom.
Kjer ni na voljo čiste vode, svetujemo uporabo mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov.
Hrana:
Jejmo dobro pečeno/kuhano pravkar pripravljeno hrano.
Uživajmo sadje in zelenjavo, ki ga lahko sami olupimo.
Upoštevamo pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej«!
Osebe, ki prebolevajo ČNB, ne smejo delati v proizvodnji, prometu in prodaji živil, pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo ter pri negi in hranjenju majhnih otrok
Voda:
Pijmo ustekleničene pijače (originalno zaprte) in jim ne dodajamo ledu, oziroma prekuhano vodo ali prevrete napitke.
V komunalno neurejenih okoljih si tudi zobe umivajmo z ustekleničeno ali prekuhano vodo.
Specifični preventivni ukrepi:
– Cepljenje proti hepatitisu A
– Cepljenje proti tifusu
– Cepljenje proti rotavirusnim okužbam.
Algoritem ukrepanja in obveščanja pri boleznih, ki se prenašajo z živili je dosegljiv na naslednji povezavi.