Nalezljive bolezni od A do Ž

Covid-19

Nalezljive bolezni od A do Ž

Na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic in potrdili okužbo z novim koronavirusom, ki so ga poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 20.09.2024
Objavljeno: 18.10.2023

Prvi primeri covida-19 v Evropi so bili potrjeni konec januarja 2020 v Franciji in Nemčiji. V Sloveniji pa smo prvi primer covida-19 potrdili v začetku marca 2020. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila svetovno pandemijo covida-19, ki so jo zaznamovali številni ukrepi za zamejevanje in obvladovanje širjenja okužb s SARS-CoV-2, kot so izolacija za okužene, karantena za izpostavljene, nošenje mask na javnih mestih, lokalne in mednarodne omejitve potovanj ter zaprtje šol in nekaterih podjetij.

Povzročitelj

Povzročitelj covida-19 je virus SARS-CoV-2, ki spada med koronaviruse. Zaradi mutacij virusa SARS-CoV-2 pogosto prihaja do pojava novih različic virusa. Nove različice virusa lahko potencialno predstavljajo izziv pri obvladovanju covida-19, saj se lahko hitreje širijo med prebivalci in so lahko manj občutljive za cepiva in obstoječa zdravila.

Inkubacijska doba

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezni) je 2 do 14 dni, v povprečju 5 do 6 dni. Inkubacijska doba se razlikuje med posameznimi različicami povzročitelja. V času prevladovanja različice omikron je ocenjena mediana inkubacijske dobe 3 do 4 dni.

Način prenosa

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, vključno z aerosoli, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, govorjenju ali pospešenem dihanju okužene osebe. Lahko pa se prenaša tudi posredno preko onesnaženih površin ali predmetov. Virus se zlahka širi v prenatrpanih ali slabo prezračevanih notranjih prostorih.

Dovzetnost za okužbo

Za okužbo so dovzetni vsi. Bolezen ne zapušča trajne imunosti oziroma se ta zmanjšuje s časom, zato lahko zbolijo tudi osebe, ki so bolezen že prebolele.

Simptomi in znaki bolezni

Simptomi covida-19 se gibljejo od blage okužbe zgornjih dihal do hude prizadetosti pljuč z dihalno stisko, ki se lahko konča celo s smrtjo. Okužba s SARS-CoV-2 pa lahko poteka tudi brez simptomov. Pri večini okuženih se pojavijo vročina, bolečine v žrelu, kašelj, izcedek iz nosu, slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, lahko tudi izguba vonja in okusa ter prebavne težave.

Bolezen včasih lahko poteka težje. Najpogostejši zaplet covida-19 je pljučnica. Lahko se pojavijo krvni strdki in prizadetost drugih organov, kot so npr. srce, ledvica, možgani. Večje tveganje za težji potek bolezni imajo starejši ljudje in kronični bolniki.

Pri nekaterih osebah simptomi bolezni lahko vztrajajo še več tednov, mesecev ali celo let, kar imenujemo dolgi covid ali postcovidni sindrom. Med težavami so v ospredju utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol. Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covidom-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja. Povečano tveganje za dolgi covid imajo ženske, kronični bolniki in necepljene osebe.

Diagnoza

Okužbo z virusom SARS-CoV-2 se lahko dokaže z mikrobiološkim testiranjem: verižno reakcijo s polimerazo ali hitrim antigenskim testom brisa nosnega oz. nosno-žrelnega prostora.

Kužnost

Okužena oseba je kužna že dva dni pred pojavom simptomov in do največ 10 dni po pojavu simptomov. Osebe s težko obliko covida-19 in imunsko oslabljene osebe so lahko kužne dlje časa, in sicer do 20 dni po pojavu simptomov.

Zdravljenje

Pri osebah z blago obliko covida-19 zadostuje počitek in lajšanje simptomov (npr. zdravila za zniževanje telesne temperature in lajšanje glavobola ter bolečin v mišicah in sklepih).

Odobrenih je nekaj protivirusnih zdravil za zgodnje zdravljenje covida-19 pri osebah z večjim tveganjem za težji potek in neugoden izid covida-19. Pri osebah s težjo obliko covida-19 je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Preprečevanje okužbe

Za preprečevanje širjenja okužbe so, tako kot pri drugih akutnih okužbah dihal, pomembni naslednji ukrepi:

  • pogosto si umivamo ali razkužujemo roke;
  • z neumitimi rokami se ne dotikamo ust, nosu in oči;
  • izogibamo se zadrževanju v natrpanih zaprtih prostorih oz. če je mogoče, vzdržujemo medosebno razdaljo (2 metra);
  • prostore redno zračimo;
  • osebe s simptomi in znaki covida-19 naj ostanejo doma dokler simptomi ne izzvenijo in po potrebi kontaktirajo svojega izbranega zdravnika;
  • kašljamo in kihamo v rokav ali robček za enkratno uporabo, ki ga po uporabi odvržemo v koš in si nato umijemo ali razkužimo roke;
  • pred okužbo se lahko dodatno zaščitimo z uporabo maske, posebej če spadamo v skupino, ogroženo za težek potek bolezni.

Za zaščito pred covidom-19, zlasti pred težjo obliko bolezni, je na voljo cepljenje proti covidu-19, ki je priporočljivo za osebe s povečanim tveganjem za težji potek bolezni (starejši, posebej ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci domov za starejše občane in drugih socialno-varstvenih zavodov).

Več informacij o cepljenju proti covidu-19 je na voljo na www.cepimose.si; navodila in priporočila za cepljenje proti covidu-19 pa na naslednji povezavi.

Informacije o cepljenju proti gripi, covidu-19 in pnevmokoknim okužbam v sezoni okužb dihal 2023/2024 so na voljo na naslednji povezavi.

Priporočila za zaščito zdravja v trenutni situaciji covida-19 so dostopna na naslednji povezavi.

 

Document in English:

Za dobro javno zdravje
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje kampilobakterioz in salmoneloz

Podrobno