Leta 1952 so prvič opisali novo virusno okužbo na planoti Makonde na meji med Tanzanijo in Mozambikom. Imenovali so jo čikungunja, kar v Makonde jeziku pomeni “to, kar ukrivlja”, saj bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov.
Bolezen povzroča okužba z virusom čikungunje, ki ga prenašajo komarji. Najbolj je razširjena v tropskih in subtropskih predelih, vendar z naraščanjem potovanj in migracij ni več omejena le na območja.
Do avgusta 2025 je bilo na svetovni ravni prijavljenih približno 317.000 primerov čikungunje in 135 z boleznijo povezanih smrtnih primerov.
V Evropi je bilo v letu 2025 prijavljenih 31 lokalno pridobljenih (avtohtonih) primerov čikungunje, večinoma v Franciji (30) in Italiji (1), poleg tega pa tudi več kot 54.000 primerov v francoskem čezmorskem departmaju Réunion. Države z največjim številom primerov so v Južni Ameriki – Brazilija, Bolivija, Argentina in Peru, od julija pa poteka tudi izbruh čikungunje na Kitajskem.
V Sloveniji doslej nismo zabeležili avtohtonih primerov, imeli pa smo posamezne primere okužb pri potnikih, ki so zboleli pred vrnitvijo ali kmalu po vrnitvi iz tropskih krajev, podobno kot v drugih evropskih državah. Prijavljena sta bila dva primera v letu 2016 (Indija in Filipini) ter dva v letu 2025 (Mauricius, Madagaskar). Obstaja sicer možnost, da se v omejenem obsegu po vnosu v našo državo čikungunja razširi iz okužene osebe na lokalne komarje in preko okuženih komarjev na prebivalce.
Virus čikungunje je Alfavirus iz družine Togavirusov. Virus prenašajo komarji iz rodu Aedes, in sicer Aedes aegypti (komar ščitar) ter Aedes albopictus (tigrasti komar).
Tigrasti komar je bil glede na zadnje razpoložljive podatke projekta »Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji« prisoten v večjem delu Slovenije, ter v večjem delu Evrope. Komar ščitar je razširjen zlasti na Cipru, v okolici Črnega morja in na Madeiri.
Zemljevid razširjenosti je dostopen na povezavi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Eden najpomembnejših okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na prenos virusa čikungunja, je temperatura okolja. Optimalna dnevna povprečna temperatura za prenos virusa prek tigrastega komarja v zmernih pasovih severne poloble je 24–26 °C, vendar lahko do prenosa pride tudi v območju 12–30 °C.
Inkubacijska doba je od 1 do 12 dni (povprečno 3–7 dni).
Bolezen se prenaša s pikom okuženega komarja. Tigrasti komar je velik med 1 in 8 mm, črn z belo vzdolžno črto na hrbtu in belimi pasovi po nogah. Razmnožuje in zadržuje se tam, kjer so majhne količine stoječe vode.
Za bolezen je dovzeten vsakdo, ki je ni prebolel. Bolezen se sicer lahko prenese tudi v nosečnosti z matere na novorojenčka. Okužba z virusom pušča dolgotrajno imunost.
Bolezen se začne s povišano telesno temperaturo (tudi do 40 °), mrzlico, bolečinami v sklepih in mišicah, otekanjem sklepov, glavobolom, slabostjo, bruhanjem, na mestu vboda pa nastane značilna rdečina. Bolezen navadno mine v 5 do 7 dneh oziroma v največ dveh tednih. Tipičen klinični znak bolezni je artralgija (bolečina v sklepih), največkrat obojestranska, simetrična in je lahko precej huda. V 30–40 % je lahko tudi dolgotrajna.
Težji potek bolezni je redek in se pojavlja predvsem pri starejših in pri kronično bolnih ali imunsko oslabljenih. Nevaren je tudi prenos z nosečnice na novorojenčka, pri katerem lahko povzroči vnetje možganov in možganskih ovojnic – meningoencefalitis. Med zapleti zaznavamo tudi vnetje srca, možganov in možganskih ovojnic in živcev.
Zdravljenje vključuje počitek, nadomeščanje tekočin, zdravila za zniževanje temperature in sredstva proti bolečinam, predvsem paracetamol. Aspirina, ibuprofena in ostalih zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov se ne priporoča, predvsem dokler ni izključena okužba z virusom denge, saj ta zdravila povečujejo tveganje za krvavitev. Okužene bolnike je treba prvih nekaj dni bolezni ščititi pred piki komarjev, da ne bi prispevali k nadaljnjemu prenosu bolezni.
Pik komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino. Za blaženje je potrebno umiti in hladiti prizadeto površino, po potrebi se lahko uporabi antihistaminsko kremo.
Za preprečevanje okužbe s čikungunjo obstajata dve vrsti cepiva, vendar nobeno od njiju ni na voljo v Sloveniji.
Tigrasti komarji se zadržujejo v jaških za odvajanje deževnice ter kanalizacijskih sistemih. Zelo pogosto jih najdemo tudi na zasebnih površinah in vrtičkih, zato je zelo pomembno, da imamo okolico hiše pospravljeno in nikoli ne puščamo zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, pnevmatik ipd., saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje tigrastega komarja. Tigrasti komarji se razmnožujejo tudi v majhnih vazah in drugih virih vode na pokopališčih.
Aktivnost komarja ima dva vrha, prvi je zgodaj zjutraj, drugi pozno popoldan.
Da bi čim bolj omejili izpostavljenost komarjem, svetujemo naslednje preventivne ukrepe:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
