Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v skladu s priporočili Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in vzpostavljenimi protokoli pozorno spremlja razvoj izbruha okužb z novo različico virusa opičjih koz v Afriki in prvega primera okužbe z novo različico zunaj Afrike, in sicer na Švedskem.
Virus opičjih koz povzroča bolezen mpox. Mpox je nalezljiva bolezen, ki običajno poteka blago, tveganje za težji potek bolezni pa je pri nekaterih osebah (npr. majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabelih) večje.
Obdobje od okužbe do prvih znakov bolezni (inkubacijska doba) običajno traja od 6 do 16 dni, lahko tudi do 21 dni. Znaki bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. V treh dneh od pojava teh znakov se običajno razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikujejo kraste, ki pozneje odpadejo. Ko odpadejo kraste, oseba ni več kužna. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih.
Okužba se lahko prenese ob neposrednem stiku s kožnimi spremembami ali telesnimi tekočinami okužene osebe, kapljično ob dolgotrajnejšem tesnem stiku z okuženo osebo ter ob stiku z okuženimi predmeti, na primer oblačili, posteljnino in drugimi potrebščinami obolelega. Virus se lahko prenese tudi ob stiku z okuženo živaljo – največkrat preko glodavcev ali primatov.
Med skupine z večjim tveganjem za okužbo v Evropi spadajo osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji, in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.
V Demokratični republiki Kongo (DRK) se je v novembru 2023 začel izbruh mpoxa z novo različico virusa opičjih koz genotipa I. Ta različica je bolj nevarna kot virus opičjih koz genotipa II, katerega izbruh smo po svetu beležili leta 2022.
Pri okuženih z virusom opičjih koz genotipa I je potek bolezni težji kot pri okužbi z virusom opičjih koz genotipa II. Smrtnost pri obolelih z mpoxom, ki ga je povzročil virus opičjih koz genotipa II, je trenutno ocenjena na okoli 0,2 %. Smrtnost pri obolelih z mpoxom, ki ga je povzročil virus opičjih koz genotipa I, je ocenjena na okoli 3 %. Pomembno je poudariti, da podatki o smrtnosti temeljijo na podatkih omejene kakovosti in veljajo predvsem za afriške države, v katerih se mpox trenutno najbolj širi.
Širjenje mpoxa po DRK se ne zmanjšuje, razširilo se je celo v sosednje države. O primerih mpoxa, povzročenega z genotipom I, poročajo iz Burundija, Ruande, Ugande, Srednjeafriške republike, Republike Kongo, Kameruna in Kenije. Prvi primer bolnika z novo različico mpoxa zunaj Afrike so potrdili 15. avgusta 2024, in sicer na Švedskem.
Zaradi izbruha mpoxa, ki ga povzroča bolj nalezljiva različica virusa z višjo smrtnostjo, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 14. avgusta 2024 razglasila javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena, saj bi se lahko okužbe z virusom opičjih koz prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in predstavljale tveganje v več državah.
Primere okužb z virusom opičjih koz smo v Sloveniji nazadnje zabeležili v letu 2022, torej je bila bolezen posledica okužbe z različico virusa opičjih koz genotipa II. Od potrditve prvega primera (18. 5. 2022) do zadnjega (20. 9. 2022) smo v Sloveniji zabeležili 47 primerov okužbe z virusom opičjih koz.
Proti virusu opičjih koz je na voljo cepivo. V Sloveniji je na voljo cepivo Jynneos™ , ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več. Tveganje za okužbo z virusom opičjih koz za splošno populacijo je v Sloveniji in EU/EGP trenutno nizko, zato cepljenje splošnega prebivalstva proti mpoxu ni potrebno, niti priporočljivo.
Cepljenje se priporoča le nekaterim skupinam prebivalstva v skladu s priporočili za cepljenje. Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva, priporočen razmik med odmerkoma je 28 dni.
Več o cepljenju proti mpoxu si lahko preberete na naslednji povezavi.
Možno je tudi cepljenje, če je oseba že bila v stiku s posameznikom, ki je zbolel za mpoxom. V tem primeru zadostuje en odmerek, izvesti ga je treba čim prej, najbolje v štirih (največ 14) dneh po izpostavljenosti virusu.
Cepljenje proti mpoxu opravljajo določene ambulante na območnih enotah NIJZ – Ljubljana, Maribor in Celje – in Cepilni center Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Priporočila potnikom, ki potujejo v afriške države, kjer se pojavljajo izbruhi mpoxa, so na voljo na naslednji povezavi.
Na NIJZ smo pripravili tudi odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja, ki jih sproti posodabljamo. Pogosto zastavljena vprašanja z odgovori so dostopna na tej povezavi.
Navodila za osebo, obolelo z mpoxom (okuženo z virusom opičjih koz), v domači oskrbi so na voljo na tej povezavi.
Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi z virusom opičjih koz so na voljo na tej povezavi.
NIJZ je v sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja pripravil tudi smernice za zdravstvene delavce:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
