Cepljenje

Priporočila za cepljenje proti mpoxu (okužbi z virusom opičjih koz)

Cepljenje

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 28.08.2024
Objavljeno: 21.08.2024
  • Cepljenje splošnega prebivalstva proti mpoxu na podlagi razpoložljivih podatkov in presoje tveganj ter koristi trenutno ni niti potrebno, niti priporočljivo.
  • V Sloveniji je proti mpoxu na voljo cepivo Jynneos™, ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več.
  • Predekspozicijsko cepljenje se opravi subkutano z dvema odmerkoma cepiva. Priporočen razmak med odmerkoma je 28 dni.
  • Poekspozicijsko cepljenje: zadostuje en odmerek čim prej, najbolje v 4 (do največ 14) dneh po izpostavljenosti.
  • Cepljenje proti mpoxu opravljajo določene ambulante območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE Ljubljana, OE Maribor, OE Celje) in Cepilni center UKC LJ.

Predekspozicijsko cepljenje

Predekspozicijsko cepljenje priporočamo:

  • laboratorijskim delavcem, zelo izpostavljenim zdravstvenim delavcem (npr. osebju, zaposlenemu v veneroloških ambulantah oziroma ambulantah za spolno prenosljive bolezni), ki imajo zaradi narave dela večje tveganje za stik z virusom opičjih koz, humanitarnim delavcem, ki bodo opravljali delo na prizadetih območjih in osebam, ki bodo imele družinske stike z osebami na prizadetih območjih;
  • osebam, ki imajo večje tveganje za izpostavljenost virusu opičjih koz kot na primer: večje število spolnih partnerjev, udeležba na dogodkih, kjer prihaja do spolnih odnosov z večjim številom udeležencev, spolni odnosi z neznanci, spolno prenosljiva bakterijska okužba v zadnjem letu, prejemanje predekspozicijske profilakse proti okužbi s HIV ali uporaba kemseksa.

Poekspozicijsko cepljenje

Poekspozicijsko cepljenje priporočamo:

  • osebam, ki so bile v tesnem stiku* z obolelim, še posebej, če imajo večje tveganje za zaplete (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice);
  • zdravstvenim oziroma laboratorijskim delavcem, izpostavljenim virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.

*   Opredelitev tesnega stika:

  • spolni partnerji;
  • člani skupnega gospodinjstva oziroma osebe, ki dlje časa bivajo skupaj (tudi kampiranje, prenočevanje ipd.);
  • osebe, ki si delijo/rokujejo z istimi oblačili, posteljnino in drugimi potrebščinami obolelega, medtem ko ima izpuščaj;
  • osebe, ki so bile z obolelim v dolgotrajnejšem stiku iz oči v oči, tj. v neposrednem osebnem stiku, kjer sta si obraza nasproti na razdalji manj kot 1–2 metra in bi lahko prišlo do prenosa s kužnimi kapljicami;
  • negovalci simptomatske in kužne osebe;
  • zdravstveni delavci, ki so imeli stik z okuženo osebo (stik z lezijami ali dolgotrajnejši stik iz oči v oči) brez ustrezne zaščitne opreme;
  • zdravstveni delavci ali katerekoli druge osebe, ki so prišle v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe preko ostrega predmeta ali pri posegu, pri katerem nastaja aerosol, brez ustrezne zaščitne opreme;
  • laboratorijsko osebje, ki je bilo izpostavljeno kužnemu vzorcu tekom dela (npr. razlitje, izpostavljenost aerosolu);
  • sopotniki, ki so potovali v skupnem prevoznem sredstvu (letalo, avtobus, vlak) s simptomatsko osebo več kot 8 ur na razdalji 1–2 sedeža.
Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
AMR in bolnišnične okužbe

Bolnišnične okužbe za strokovno javnost

Podrobno
Območna enota Maribor

3. regijsko strokovno srečanje »Varno in zdravo prehranjevanje v šolah in vrtcih v Podravju«

Podrobno