Narava je super, klopi pa ne – zaščitite se

Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po vsej  državi, na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 ljudi.

»Poleg tega Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evopi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji,« je na današnji novinarski konferenci opozorila nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V Sloveniji največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom, ko so stari med 55 in 64 let. »Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih,« dodaja dr. Grgič Vitek.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja  Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravijo približno 70 % vseh bolnikov, ki zbolijo s KME v Slovenij. Kot je pojasnil prof. dr. Franc Strle z UKC Ljubljana Bolezen se začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo, kar traja nekaj dni, potem se stanje izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev.

Kako nevaren je lahko klopni meningoencefalitis, je na lastni koži pred 20 izkusil Janez Zobec. Med sprehodom v gozdu je dobil klopa, po dveh dneh je začutil otekanje bezgavk. Čez dva tedna je hudo zbolel, ni več mogel stati, treslo ga je in nae no strani zategovalo usta. Sledilo je zdravljenje na infekcijski kliniki, kjer je bil v kritičnem stanju – ne le, da je bil nepokreten, začeli so mu slabeti tudi srce in pljuča. Nato je sledila štirimesečna rehabilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Danes je samostojen, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.

Po besedah mag . Klemna Grabljevca z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča na leto zaradi možganskih okvar po prebolelem klopnem meningoencefalitisu sprejmejo enega do dva bolnika. Običajno so težko prizadeti in odvisni od nege.

Ti bolniki imajo psihomotorno upočasnjeno in okvaro kognitivnih funkcij – najpogosteje spomina, pozornosti in vidnoprostorske orientacije, okvara požiranja, govora in razumevanja (afazija, artralgija), motnje gibanja  v smislu težke pareze ali plegije zgornjih in spodnjih udov, kot tudi dolgotrajne okvare dinamičnega in statičnega ravnotežja ter motnje vida, vonja in okusa. Vsem simptomom so običajno pridružene tudi bolečine v sklepih in mišicah.

»V procesu rehabilitacije bolnike vključimo v programe nevrofizioterapije, respiratorne fizioterapije, funkcionalne delovne terapije ter psihološke, logopedske in socialno-delovne obravnave. Zaradi predhodnega dolgotrajnega zdravljenja v intenzivnih enotah pa bolniki potrebujejo tudi dolgotrajno klinično prehransko podporo,« je povedal mag. Klemen Grabljevec z URI Soča.

Cepljenje učinkovito in varno preprečuje KME

V Sloveniji je bilo redno cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uvedeno leta 2019 in sicer za otroke, ki so v tekočem letu dopolnili tri leta, in odrasle, ki so v tekočem letu dopolnili 49 let starosti.

V naslednjih letih se je program cepljenja proti KME še nekoliko razširil. Letos sta bili v program cepljenja proti KME dodani še dve dodatni generaciji odraslih – tudi tisti, ki bodo letos dopolnili 45 ali 46 let starosti. Tako so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja letos upravičeni vsi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980 in vsi otroci rojeni leta 2016 ali pozneje. Otroci morajo biti ob cepljenju stari več kot eno leto. Cepljenje proti KME se lahko opravi pri pediatru oz. izbranemu osebnemu zdravniku.

Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 % slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME, redno pa se cepi okrog 8 % prebivalcev, pravi dr. Grgič Vitek.

Klopi niso samo v gozdu, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 % in 5 % vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Tabela: Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji med leti 2013 in 2024. Za leto 2024 so podatki prelimiarni.

Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.

Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?

Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Celotno novinarsko konferenco si lahko pogledate v spodnjem video posnetku.