Najpogostejša vprašanja in odgovori o uvedbi cepljenja proti KME v Program cepljenja

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi je v Sloveniji Lymska borelioza. Pojavlja se po celi državi in letno beležimo okoli 4.000-7.000 zbolelih. Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi. V zadnjem desetletju je za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji zbolelo povprečno 105 oseb letno, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.

Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji večja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih.

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, visoki čevlji). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se s sredstvom za odganjanje klopov (repelentom). Po vrnitvi domov natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in/ali povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj (asimptomatsko).

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Klopa odstranimo čim prej, saj s tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Če odstranimo klopa v 24h urah, se možnost za okužbo zelo zmanjša. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Še vsaj mesec dni po vbodu klopa moramo biti pozorni na morebiten pojav neboleče rdečine (t.i. erythema migrans), ki se pojavi običajno na mestu vboda in se počasi širi, na sredi pa bledi ter dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa in je prvi znak lymske borelioze. V tem času se lahko razvije tudi klopni meningoencefalitis, ki se običajno pojavi 7-14 dni po vbodu klopa.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.

Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kasneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Klopni meningoencefalitis se prične kot neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 – 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Tveganju okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. V letu 2023 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja klopnega meningoencefalitisa v starostni skupini 55-64 let (4,0/100.000 prebivalcev), petina prijavljenih zbolelih je bila iz te starostne skupine. Delež starejših je porasel, kar verjetno odraža tudi porast deleža starejših odraslih v slovenski populaciji. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih.

V letu 2023 je bilo največ prijavljenih bolnikov z eritema migrans (rdečina, značilna za lymsko boreliozo) v starostni skupini 55–64 let (167,8/100.000 prebivalcev) in najmanj pri najmlajših otrocih do prvega leta starosti (23,1/100.000).

Za zdravljenje klopnega meningoencefalitisa je na voljo le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito.
Tudi humano granulocitno anaplazmozo zdravimo z antibiotiki.

Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa zapušča trajno imunost, zato so osebe, ki so prebolele klopni meningoencefalitis, zaščitene pred ponovno okužbo. Nasprotno pa se s povzročiteljem lymske borelioze lahko okužimo večkrat, saj predhodna okužba ne zapušča trajne imunosti.

Najučinkovitejši način preprečevanja klopnega meningoencefalitisa je cepljenje. Cepljenje proti KME se priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki živijo ali se gibljejo na območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis.

V Sloveniji se redno cepljenje proti KME (uvedeno leta 2019) izvaja pri:

• otrocih po dopolnjenem enem letu starosti in zamudnikih (otroci, rojeni v letu 2016 ali pozneje, ki še niso bili cepljeni) in
• odraslih, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let, ter pri zamudnikih. V letu 2025 so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) tako upravičeni odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980.

Ta cepljenja (osnovno cepljenje oz. 3 odmerke) krije OZZ in se lahko opravi pri izbranem zdravniku.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto. Sicer pa priporočamo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo “pospešene sheme cepljenja”.

Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu (osnovno cepljenje) in sicer drugi odmerek 1-3 mesece po prvem in tretji odmerek 5-12 oz. 9-12 mesecev (odvisno od cepiva) po drugem. Zaščita se vzpostavi približno 14 dni po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite pa so potrebni poživitveni odmerki in sicer prvi po treh letih, nato pa na 5 let. Pri osebah, starejših od 50 oz. 60 let (odvisno od cepiva) so poživitveni odmerki potrebni na tri leta.

Cepivo je zelo učinkovito. Zaščita je več kot 95%. Cepivo proti KME je varno. Neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.

Cepljenje se odsvetuje osebam, ki imajo hudo preobčutljivost na sestavine cepiva ali ki so imele resen neželeni učinek po predhodnem odmerku istega cepiva. Cepljenje se začasno odloži, če oseba preboleva zmerno ali hudo akutno bolezen. Blaga bolezen (npr. prehlad) ni ovira za cepljenje.

Da, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je za enkrat edino cepljenje proti boleznim, ki jih prenašajo klopi.

Po podatkih raziskave iz leta 2014 je okoli 16% slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi med 7 in 8 odstotkov prebivalcev.

Po preliminarnih podatkih je bilo v letu 2023 cepljenih 23,2% otrok, rojenih leta 2019, s tremi odmerki cepiva proti KME in 16,8% odraslih, rojenih leta 1973, z vsaj enim odmerkom cepiva proti KME. Navedeni podatki se nanašajo na rojstni kohorti otrok in odraslih, ki jim je v letu 2023 v skladu s programom cepljenja in zaščite z zdravili pripadalo cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Odgovor ZZZS: Oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je zaposlena v drugi državi članici EU in tam tudi obvezno zdravstveno zavarovana, lahko pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja pridobi ustrezno listino, na podlagi katere na območni enoti ali izpostavi ZZZS, pristojni po kraju bivanja osebe, uredi obvezno zdravstveno zavarovanje.  Na podlagi tako urejenega zavarovanja uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev s slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih, na način in po postopku ter v obsegu obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot to velja za vse osebe, ki so v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovane.