Manj skrbi, več narave – zaščitite se pred klopi

“Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo tako KME kot tudi lymske borelioze. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno,” je na današnji novinarski konferenci povedala dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).  Pogostost KME je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, pogostost lymske borelioze pa na Goriškem in Gorenjskem.

Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji po letih

Število prijavljenih primerov lymske borelioze v Sloveniji po letih

Kot je poudarila, lahko KME uspešno preprečimo s cepljenjem. Cepljenje proti KME se priporoča vsem prebivalcem, starejšim od enega leta starosti. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, je povedala dr. Marta Grgič Vitek.

Cepljenje proti KME je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in otroke, rojene leta 2016 in pozneje. Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so upravičene tudi nekatere generacije odraslih. Zaenkrat so upravičeni tisti, ki so rojeni med letoma 1970 in 1981.

Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tri odmerke, tako da tisti, ki so samoplačniško že opravili osnovno cepljenje, jim pripadajo trije poživitveni odmerki.

NIJZ je za program cepljenja za leto 2026 predlagal, da se možnost cepljenja proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja omogoči še dvema dodatnima generacijama odraslih, (rojeni v letih 1982 in 1983). Nov program cepljenja še ni bil potrjen.

Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 % slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME. Redno pa se proti KME cepi okrog 8 % prebivalcev. Tudi generacije, ki so upravičene do cepljenja v breme OZZ nimajo bistveno boljše precepljenosti proti KME.

Proti lymski boreliozi cepiva ni, bolezen se zdravi z antibiotiki.

Tretjini bolnikov KME pusti trajne posledice

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zdravijo dve tretjini bolnikov, ki zbolijo za KME v Sloveniji. Kot je dejala dr. Petra Bogovič, infektologinja z UKCL zbolevajo ljudje vseh starosti, je pa med zbolelimi nekoliko več moških.

»KME se ponavadi začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo. To traja nekaj dni, po kratkotrajnem izboljšanju bolezen izbruhne v hujši obliki: bolniki imajo višjo vročino, hujši glavobol, pogosto bruhajo, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, lahko imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo bolj zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev,« je potek bolezni opisala dr. Petra Bogovič.

Več kot polovica bolnikov povsem ozdravi, od 0,5 do 2 odstotka bolnikov umre, pri 5 do 10 odstotkih bolezen pušča ohromitve, ki se pogosto ne popravijo v celoti. Dobra tretjina bolnikov z meningoencefalitisom ima po preboleli bolezni glavobole, motnje spomina, motnje zbranosti, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. Bolnike po prebolelem KME tako spremljajo še leto dni po preboleli bolezni, v primeru težav tudi dlje.

Med tistimi, ki jim je meningoencefalitis pustil trajne posledice, je tudi Janez Zobec. Pred več kot 20 leti je med sprehodom v gozdu dobil klopa, nato pa tako zbolel, da je bil nekaj časa celo v kritičnem stanju, saj so mu začeli slabeti tudi srce in pljuča. Po štirimesečni rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča je sicer pridobil samostojnost, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.

Letošnja sezona klopov podobna kot lani – klopov bo razmeroma veliko

Klopi so že aktivni po večjem delu Slovenije, izjema so predvsem višje ležeče lege Gorenjske in Koroške, je povedala biologinja Tea Knapič s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. »Glede na razmere pričakujemo sezono, primerljivo z lansko, z razmeroma visoko številčnostjo klopov,« je dejala.

Klopi sicer postanejo dejavni, ko temperatura tal preseže približno 6 °C. V milejših zimah lahko klopi postanejo aktivni že zelo zgodaj, tako da jih je največ spomladi, nato pa poletna suša in vročina zmanjšata njihovo aktivnost. Nato postanejo bolj aktivni še jeseni, a manj kot v spomladanskem času.

V Sloveniji sicer poznamo 16 vrst klopov, najbolj razširjen je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki je razširjen po vsej državi. Kot pravi Tea Knapič, klope najdemo povsod, kjer so prisotni njihovi gostitelji – v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih. Tveganje za stik s klopi pa je lahko po njenih besedah v določenih obdobjih izrazito povečano.

Glede na to, da veliko časa preživi na terenu, se pred klopi zaščiti z ustreznimi oblačili, nadene si dolge rokave in hlače, pri čemer si nogavice potegne čez hlačnice, prav tako nosi zaprto obutev. Po vrnitvi iz narave se temeljito pregleda po telesu. Proti KME je cepljena.

Posenetek novinarske konference