Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju
Cepljenje v nosečnosti je najboljši način za zaščito dojenčka v prvih tednih življenja. Cepljenje proti oslovskemu kašlju se svetuje v vsaki nosečnosti, čim prej po 24. tednu.
Cepljenje v nosečnosti je najboljši način za zaščito dojenčka v prvih tednih življenja. Cepljenje proti oslovskemu kašlju se svetuje v vsaki nosečnosti, čim prej po 24. tednu.
Kaj je oslovski kašelj?
Oslovski kašelj (pertussis) je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Mnogi dojenčki z oslovskim kašljem sploh ne kašljajo, ampak lahko samo prenehajo dihati in pomodrijo.
Dojenčki imajo največje tveganje za resne zaplete, kot so pljučnica, vročinski krči, možganske krvavitve in težave z dihanjem. Večkrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, zaradi oslovskega kašlja lahko celo umrejo.
Najboljši način za zaščito pred oslovskim kašljem je cepljenje – to je v Sloveniji za otroke obvezno, zelo priporočljivo pa je za nosečnice, ki tako pred boleznijo zavarujejo svojega dojenčka, dokler ni star 3 mesece, ko že lahko prejme cepivo.
Praviloma se bolezen začne od 7 do 10 dni po okužbi (včasih tudi pozneje) in sprva poteka podobno kot prehlad, torej z izcedkom iz nosu in oči, rahlo povišano telesno temperaturo in občasnim blagim kašljem. Ta se z napredovanjem bolezni stopnjuje v hude napade kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki je slišati kot oslovsko riganje. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadi kašlja lahko izzovejo bruhanje in bolnika izčrpajo. Potek bolezni je dolgotrajen, saj traja 6-10 tednov, včasih celo dlje.
Zakaj je pomembno cepljenje proti oslovskemu kašlju v nosečnosti?
Najbolj učinkovit način zaščite pred oslovskim kašljem je cepljenje, ki se pri otrocih začne pri treh mesecih starosti. Ker je bolezen zelo nevarna za dojenčke, zlasti v prvih mesecih življenja, ko jih še ni mogoče cepiti, je pomembno, da jih s cepljenjem v nosečnosti zaščiti bodoča mama.
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka pred boleznijo v prvih tednih življenja, preden je sam lahko cepljen. Ko je nosečnica cepljena, se v njenem telesu ustvarijo protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na otroka. Gre za tako imenovano pasivno zaščito, saj je dojenček zaščiten zaradi maminega cepljenja. Poleg tega pa cepljenje pred boleznijo zaščiti tudi nosečnico, ki bi lahko po porodu prenesla bolezen na svojega otroka.
Cepljenje nosečnic novorojenčkom nudi več kot 90-odstotno zaščito pred oslovskim kašljem v prvih treh mesecih življenja.
Kakšni so možni zapleti oslovskega kašlja pri dojenčkih?
Najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica, ki je lahko tudi smrtna. Pojavijo se lahko tudi dihalni premori, vročinski krči, vnetje srednjega ušesa, krvavitve v predel oči, kože ter možganov, sesedanje pljuč (pnevmotoraks), povečan pritisk v trebušni votlini, ki je posledica kašlja, pa lahko povzroči tudi popkovno kilo ali izpad črevesja skozi danko. Zmanjšan dotok kisika v možgane in krvavitve, ki so možna posledica kašlja, lahko povzročijo (trajne) okvare možganov ter s tem tudi duševno zaostalost in ohromelost. Dojenčki nemalokrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, zaradi oslovskega kašlja pa lahko tudi umrejo.
Kdaj v nosečnosti se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju?
Cepljenje nosečnic je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti. Cepljenje je priporočljivo, četudi je bila ženska že cepljena proti oslovskemu kašlju v preteklosti ali ga je celo preboleli, saj zaščita ni trajna.
Ker samostojnega cepiva ni, bo nosečnica prejela cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, s čimer bo zaščitena pred tremi boleznimi.
Kdaj je dojenček izpostavljen tveganju za oslovski kašelj?
Ko je v stiku z osebo, ki preboleva oslovski kašelj. Klinična slika bolezni v začetku ni značilna, zato so lahko kužne tudi osebe, ki nimajo značilnega kašlja.
Zato je pomembno, da so poleg nosečnice proti oslovskemu kašlju zaščitene tudi osebe, ki bodo v prvih tednih življenja najpogosteje v stiku z dojenčkom. Priporočljivo je, da so morebitni sorojenci cepljeni v skladu z nacionalnim programom cepljenja, preostali (družinski člani), ki v odrasli dobi še niso bili cepljeni, pa naj za to poskrbijo vsaj dva tedna pred kakršnimkoli stikom z novorojenčkom.
Ali je cepivo proti oslovskemu kašlju varno?
Da, varno je tako za nosečnico kot za otroka. Cepljenje ne more povzročiti oslovskega kašlja, saj gre za mrtvo cepivo. Prav tako cepljenje ne poveča tveganja za zaplete med nosečnostjo.
Ali lahko ženska po porodu doji, če se je v nosečnosti cepila proti oslovskemu kašlju?
Da, proti oslovskemu kašlju se lahko cepijo nosečnice, ki bodo dojile. Cepljenje je varno, poleg tega se protitelesa proti oslovskemu kašlju izločajo v materino mleko in tako dodatno zaščitijo dojenčka pred boleznijo.
Kaj lahko nosečnica pričakuje po cepljenju?
Kot pri vsakem cepivu se tudi po cepljenju proti oslovskemu kašlju lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so praviloma blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki so lokalne reakcije (bolečina, rdečina in oteklina) na mestu cepljenja, glavobol, bolečine v mišicah, driska, utrujenost in splošno slabo počutje.
Katere nosečnice se ne smejo cepiti?
Proti oslovskemu kašlju se ne smejo cepiti nosečnice:
s hudo alergijo (anafilaksijo) na sestavine cepiva ali po predhodnem odmerku istega cepiva;
ki so imele resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva ali v primeru encefalopatije neznanega izvora v 7 dneh po predhodnem cepljenju s cepivom, ki je vsebovalo komponento proti oslovskemu kašlju;
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je treba odložiti v primeru akutne vročinske bolezni.
Kje se lahko nosečnice cepijo proti oslovskemu kašlju?
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je za nosečnice brezplačno, cepljenje pa lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, pri nekaterih ginekologih ali pa v cepilnih centrih oz. na območnih enotah NIJZ.