40-letnica uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji

Letos ta pomemben jubilej zaznamujemo z dvema dogodkoma: Konferenco ob Evropskem tednu testiranja in Svetovnem dnevu aidsa, ki je potekala danes, 17. novembra, in slavnostno prireditvijo Od strahu do upanja, ki bo potekala 25. novembra 2025 v Cankarjevem domu, na katerem bo Ministrstvo za zdravje podelilo zahvale za dolgoletno tvorno sodelovanje v Komisiji za aids, ki letos zaznamuje 40-letnico obstoja.

Veselimo se vaše udeležbe in vas prosimo, da jo potrdite do zapolnitve mest na naslednji povezavi.

Na strokovnem srečanju, ki vsako leto poteka ob svetovnem dnevu boja proti aidsu in ob tednu testiranja in ga pripravlja NIJZ skupaj z Legebitro, so strokovnjaki predstavili najnovejše raziskave in dognanja glede spolno prenosljivih okužb.

Prof. dr. Irena Klavs, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila epidemiološke podatke glede HIV/aidsa in uvodoma poudarila, da ima naša država eno najnižjih prijavnih incidenc v svetu, tudi v primerjavi z Evropsko unijo, in da epidemijo zelo dobro obvladujemo. V Sloveniji živi manj kot ena oseba z okužbo HIV na tisoč prebivalcev. Po oceni NIJZ-ja je v Sloveniji konec leta 2024 živelo nekaj več kot tisoč oseb, okuženih s HIV, od katerih približno ena desetina za okužbo ne ve. Po podatkih o prijavljenih primerih novih diagnoz sta konec leta 2024 v Sloveniji živeli 902 osebi s prepoznano okužbo. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protiretrovirusna zdravila in ima nezaznavno virusno breme, zato ne morejo okužiti drugih. Največ novih primerov okužbe s HIV je bilo pri nas prepoznanih leta 2011, in sicer 55. V letu 2025 je število heteroseksualno prenesenih okužb preseglo število okužb v skupini MSM. Letos je bilo postavljenih tudi 9 diagnoz aidsa. Zaradi zelo dobrega zdravljenja je v zadnjem desetletju zaradi aidsa umrlo zelo malo oseb, lani je umrla ena oseba, letos še nobena. Prof. dr. Klavs je kot izjemne dosežke izpostavila kombinirano preventivo med MSM, ki vključuje dobro dostopno testiranje, tudi v skupnosti, takojšnje zravljenje po postavljeni diagnozi in tudi predizpostavitveno profilakso za osebe z najvišje tveganii vedenji in poizpostavitveno profilakso za osebe, ki so bile izpostavljene tveganju okužbe. Poleg tega smo leta 2022 uvedli presejanje nosečnic na okužbo s HIV, zadnji otrok z okužbo HIV se je pri nas rodil leta 2013. Poleg tega je kot izjemno izpostavila tudi dejstvo, da smo v Sloveniji že pred skoraj 40-imi leti začeli testirati kri, zato po letu 1986 ni bilo pri nas nobenega primera prenesenega z okuženo krvjo, pripravki iz krvi, tkivi, organi in spermo.

Dino Šarec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil rezultate in izzive testiranja na HIV, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe v okviru projektov Odziv na hiv in EXPAND. V okviru programa Odziv na hiv, ki je namenjen zagotavljanju testiranja v skupnosti na HIV, hepatitis B in C sifilis, gonorejo, s ciljem čim lažje dostopnosti do testiranja za MSM, so zaznali manjše število pozitivnih rezultatov testiranja na HIV (pozitivna posledica redne uporabe predizpostavitveno profilakso (PrEP), še vedno pa je opaziti naraščajoče število pozitivnih rezultatov na testiranje na sifilis. V okviru projekt EXPAND, ki širi testiranje z MSM na tri dodatne skupine – migrante, osebe, ki injicirajo droge in spolne delavce, pa so ugotovili, da med migranti lahko nepričakovano opazujemo večje število HIV pozitivnih rezultatov, kar pripisujejo migracijam iz Ukrajine zaradi vojne.

Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., spec. interne medicine in spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL je poudarila, da so spolno prenosljive okužbe (SPO) in spolno/krvno prenosljiva virusa hepatitisa (HBV, HCV) pomemben in poseben javnozdravstveni problem. HBV in HCV sta v času po epidemiji Covida-19 ob tuberkulozi najpogostejša infekcijska vzroka umrljivosti. V Evropi narašča število bakterijskih okužb SPO in HBV/HBC: število primerov gonoreje se je od leta 2021 do leta 2022 povečalo za 48 %, sifilisa za 34 %, klamidijske okužbe v skupini ženske med 16. in 24. letom starosti za 18 %, število primerov klamidijske okužbe v skupini MSM pa se je od leta 2018 do leta 2022 povečalo za 72 %. Okužbe s SPO povzročajo številne zdravstvene težave: neplodnost, zunanjmaternične nosečnosti, artritis, prostatitis, sepso, miokarditis, meningitis, spontani splav, prezgodnji porod in rak. Okužbe s HBV in HCV pa lahko povzročijo hepatitis, cirozo jeter, odpoved delovanja jeter, rak. V svetu je zaradi SPO in HBV/HCV v letu 2023 umrlo 2,5 milijona ljudi, vsako leto pa je odkritih 1,2 milijona s SPO in HBV/HCV povzročenih novih primerov raka.

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. interne medicine in spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je dejal, da so zdravila proti aidsu bolnikom danes zelo prijazna, zdravljenje pa je zelo učinkovito, glede cepiva pa smo še vedno na začetku. Poudaril je, da v javnosti še vedno ni dovolj znano, da tisti, ki se zdravijo, okužbe HIV ne morejo prenašati na druge.

Prim. Evita Leskovšek, dr. med., spec. socialne medicine in spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Blaž Pečavar, dr. med., spec infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL sta predstavila raziskavo ECDC zaradi HIV med zdravstvenim osebjem. Raziskava je pokazala, da so diskriminatorne prakse prisotne in vplivajo na kakovost oskrbe oseb, ki živijo s HIV okužbo. Pravilno znanje o ključnih temah ima manj kot 20 % zdravstvenih delavcev, slabše znanje je povezano z večjo zaskrbljenostjo in pretirano uporabo zaščitnih ukrepov pri oskrbi HIV pozitivnih oseb. Majhen, a pomemben delež zdravstvenih delavcev nerad nudi oskrbo ključnim populacijam z višjim tveganjem za okužbo s HIV. Pomanjkanje ustreznega usposabljanja je pomemben razlog za morebitno diskriminacijo, sta zaključila.