S pravilnim kurjenjem ščitimo tudi zdravje

V malih kurilnih napravah tudi ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov. Odpadki sodijo v zato namenjene zabojnike in ne v male kurilne naprave. Če kurimo les, ki je pravilno sušen, privarčujemo gorivo, manj onesnažujemo zrak in varujemo svoje zdravje.

Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vidikov stanja okolja. Onesnaženost zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti, kakovost zraka pa lahko poslabšajo tudi naravni viri, kot so na primer izbruhi ognjenikov ali požari v naravi. V zimskem času se v Sloveniji srečujemo s povečanimi koncentracijami delcev PM10, predvsem s preseganji dnevne mejne koncentracije delcev. Viri delcev so različni, med glavne vire pa prištevamo individualna kurišča, ki so v zimskem času glavni krivec za presežene dnevne koncentracije delcev, promet in industrijo.

Več informacij o vplivih kurjenja na okolje najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

Vplivi onesnaženega zraka na zdravje

Negativni učinki na zdravje se kažejo predvsem kot bolezni dihal in obtočil, bolezni živčevja, presnovne bolezni in negativni izidi v nosečnosti (nizka porodna teža, prezgodnje rojstvo). Ogroženi so predvsem kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v letu 2012 v svetu umrlo 3,7 milijona ljudi, kar predstavlja 6,7 % vseh smrti. Opravljenih je bilo tudi več drugih raziskav, ki na primer kažejo, da se relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 poveča za 30 % pri tistih, ki živijo do 100 metrov od prometnice v primerjavi s tistimi, ki so od nje oddaljeni 200 metrov ali več. Otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, so 1,2-krat bolj izpostavljeni možnosti, da bodo zboleli za astmo ter vnetji ušes in grla v primerjavi s tistimi, ki živijo oddaljeno od prometnih cest.

Več informacij o vplivih kurjenja na zdravje najdete na naslednji povezavi.