Dim, ki se sprošča pri požaru, nosi s seboj različne snovi, med njimi tudi zdravju nevarne. Te se deloma posedejo okrog pogorišča, deloma se z gibanjem zraka raznesejo in razširijo v različne smeri na večje razdalje ter s tem razredčijo. Posledično je zrak onesnažen tudi tam, kjer dim ni nujno zaznan.
Pri gorenju lahko nastaja množica škodljivih spojin, med njimi zlasti delci različnih velikosti, ki nosijo različne strupene primesi. Nastanejo lahko tudi strupeni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH).
Spojine, ki se sproščajo ob požaru, so tudi sicer že prisotne v našem okolju, nekaj jih je naravnega izvora (izbruhi vulkanov, požari v naravi), nekaj pa kot posledica človekovih dejavnosti (industrija, ogrevanje, promet, kurjenje v ob spomladanskem čiščenju vrtov …). Tudi kajenje je pomemben vir nekaterih omenjenih spojin.
V zadnjih desetletjih so bili v velikih epidemioloških raziskavah dokazani različni učinki onesnaževal zraka na dihala in srčno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah ugotovili tudi povezanost med onesnaževali zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila ugotovljena tudi med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaževalom zraka in inzulinsko odpornostjo ter sladkorno boleznijo, tako pri odraslih kot pri otrocih.
Delci, ki so prisotni v dimu požara, se sicer lahko zelo razlikujejo po velikosti, znano pa je, da je približno 90 % celotne mase delcev, ki se pri požaru v naravi sprostijo v zrak, sestavljeno iz delcev PM2,5 (Vicente et al., 2013; Groβ et al., 2013) in prav ti delci predstavljajo največjo grožnjo zdravju. Prodrejo lahko namreč globoko v pljuča in lahko vstopajo v krvni obtok ter tako potujejo po celem telesu.
Kot odziv na kratkotrajno (tj. dnevno) izpostavljenost delcem so obsežne znanstvene raziskave pokazale učinke na zdravje: od draženja oči in dihalnih poti do resnejših učinkov, vključno z vnetjem pljuč, bronhitisom, poslabšanjem astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in drugih bolezni pljuč, poslabšanje srčno-žilnih bolezni, kot je srčno popuščanje, visok krvni tlak, aritmije srca,…, lahko celo prezgodnja smrt. Iz študij, ki preučujejo učinke dima požarov, je razvidno, da so njegovi učinki skladni s tistimi, o katerih poročajo za delce.
Čeprav je v zvezi s požari prizemni ozon manj skrb vzbujajoč kot delci, lahko kljub temu povzroči učinke, kot so zmanjšanje funkcije pljuč, vnetje dihalnih poti, bolečine v prsih, kašelj, piskajoče dihanje in težko dihanje – tudi pri zdravih ljudeh. Ti učinki so lahko resnejši pri ljudeh z astmo in z drugimi boleznimi dihal.