Požari in vplivi na zdravje

Pri požarih so najpomembnejša ogrožena skupina poklicni gasilci, ki so škodljivim snovem in delcem iz dima najbolj izpostavljeni. Na območju vpliva požara so bolj ogroženi tudi ljudje z obstoječimi kroničnimi boleznimi pljuč in srčno-žilnega sistema ter drugimi kroničnimi boleznimi, nosečnice, starejši, otroci, kadilci.

Med požarom in takoj po njem je najpomembnejša izpostavljenost škodljivim snovem preko dihal zaradi vdihavanja. Upoštevanje javnozdravstvenih nasvetov, naj se ljudje umaknejo od požarišča in se zadržujejo v zaprtih prostorih brez odpiranja oken običajno prispeva k manjši izpostavljenosti. Posledic zaradi vdihavanja škodljivih snovi tako večinoma ne pričakujemo. Osebe, ki se zadržujejo v neposredni bližini požara, pa najpogosteje lahko občutijo akutne učinke škodljivih snovi: draženje dihal (npr. izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, pekoče žrelo), oči (npr. solzenje, boleče in pekoče oči, pordele veznice) in lahko tudi centralnega živčnega sistema (npr. slabost, bruhanje, glavobol). Ob stiku onesnaževal s kožo lahko pride do draženja kože s pordelostjo, srbenjem, pečenjem.

V obdobju po požaru je lahko pomembna izpostavljenost tudi preko površin, ki so onesnažene s sajami in dimom, preko poljščin, sadja ter živil živalskega izvora, v kolikor se domače živali krmijo s krmo, onesnaženo s sajami in dimom. Možno je tudi onesnaženje vode, tako pitne kot vode za napajanje živali.

Izpostavljenosti škodljivim snovem, ki nastajajo pri požarih in kurjenju, se je priporočljivo v čim večji meri izogniti. Upoštevanje javnozdravstvenih nasvetov, kot so na primer, naj se ljudje umaknejo od požarišča, se v času požara zadržujejo v zaprtih prostorih, ne uživajo onesnaženih živil, počistijo zaradi požara onesnažene površine v svojem notranjem in zunanjem bivalnem okolju, prispevajo k manjši izpostavljenosti ljudi škodljivim snovem zaradi požara. Ob upoštevanju tovrstnih nasvetov pri zdravih ljudeh, ki požaru niso neposredno izpostavljeni, resnejših posledic na zdravje običajno ne pričakujemo. Zavedati pa se moramo, da vsak požar in sežiganje različnih snovi povzroča onesnaženje okolja, s tem pa potencialno škodljivo vpliva tudi na ljudi. To še posebej velja za ogrožene skupine prebivalcev. Pri vsakem požaru ali kurjenju lahko namreč v telo vstopijo škodljive snovi, čeprav v majhnih količinah, ter se v telesu tekom življenja kopičijo (npr. strupeni elementi, obstojna organska onesnaževala). Škodljivim snovem smo izpostavljeni tudi iz drugih virov (hrana, pitna voda, predmeti splošne uporabe, gradbeni materiali …).

Dim, ki se sprošča pri požaru, nosi s seboj različne snovi, med njimi tudi zdravju nevarne. Te se deloma posedejo okrog pogorišča, deloma se z gibanjem zraka raznesejo in razširijo v različne smeri na večje razdalje ter s tem razredčijo. Posledično je zrak onesnažen tudi tam, kjer dim ni nujno zaznan.

Pri gorenju lahko nastaja množica škodljivih spojin, med njimi zlasti delci različnih velikosti, ki nosijo različne strupene primesi. Nastanejo lahko tudi strupeni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH).

Posledice na zdravju se ne pojavijo vedno, pojav in resnost sta odvisna od trajanja izpostavljenosti, narave onesnaževal in njhove koncentracije v dimu oziroma zraku ter od občutljivosti posameznika. V kolikor se pojavijo posledice, ni nujno, da se pojavijo v enaki meri pri vseh izpostavljenih osebah.

Spojine, ki se sproščajo ob požaru, so tudi sicer že prisotne v našem okolju, nekaj jih je naravnega izvora (izbruhi vulkanov, požari v naravi), nekaj pa kot posledica človekovih dejavnosti (industrija, ogrevanje, promet, kurjenje v ob spomladanskem čiščenju vrtov …). Tudi kajenje je pomemben vir nekaterih omenjenih spojin.

V zadnjih desetletjih so bili v velikih epidemioloških raziskavah dokazani različni učinki onesnaževal zraka na dihala in srčno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah ugotovili tudi povezanost med onesnaževali zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila ugotovljena tudi med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaževalom zraka in inzulinsko odpornostjo ter sladkorno boleznijo, tako pri odraslih kot pri otrocih.

Delci, ki so prisotni v dimu požara, se sicer lahko zelo razlikujejo po velikosti, znano pa je, da je približno 90 % celotne mase delcev, ki se pri požaru v naravi sprostijo v zrak, sestavljeno iz delcev PM_2,5 (Vicente et al., 2013; Groβ et al., 2013) in prav ti delci predstavljajo največjo grožnjo zdravju. Prodrejo lahko namreč globoko v pljuča in lahko vstopajo v krvni obtok ter tako potujejo po celem telesu.

Kot odziv na kratkotrajno (tj. dnevno) izpostavljenost delcem so obsežne znanstvene raziskave pokazale učinke na zdravje: od draženja oči in dihalnih poti do resnejših učinkov, vključno z vnetjem pljuč, bronhitisom, poslabšanjem astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in drugih bolezni pljuč, poslabšanje srčno-žilnih bolezni, kot je srčno popuščanje, visok krvni tlak, aritmije srca,…, lahko celo prezgodnja smrt. Iz študij, ki preučujejo učinke dima požarov, je razvidno, da so njegovi učinki skladni s tistimi, o katerih poročajo za delce.

Čeprav je v zvezi s požari prizemni ozon manj skrb vzbujajoč kot delci, lahko kljub temu povzroči učinke, kot so zmanjšanje funkcije pljuč, vnetje dihalnih poti, bolečine v prsih, kašelj, piskajoče dihanje in težko dihanje – tudi pri zdravih ljudeh. Ti učinki so lahko resnejši pri ljudeh z astmo in z drugimi boleznimi dihal.

Nevarne snovi same po sebi ne predstavljajo tveganja za zdravje, temveč je pomembna izpostavljenost tem snovem, ki je odvisna od časa izpostavljenosti in od ravni nevarnih snovi v zraku. Zdravje varujte tako, da zmanjšate izpostavljenost in s tem vnos teh snovi v telo na naslednje načine:

• Upoštevajte navodila vodstva intervencije, gasilcev, civilne zaščite ter poslušajte obvestila na lokalnem radiu in TV. Spremljajte spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Agencije RS za okolje (ARSO) in Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR).
• Ne zadržujte se na prostem, razen če je nujno. Ostanite v zaprtih prostorih.
• Zaprite okna in vrata.
• Izklopite prezračevalne sisteme.

Če ste bili izpostavljeni dimu požara, je pomembno hitro in premišljeno ukrepanje.

Takoj po izpostavitvi se umaknite na varno mesto z neonesnaženim zrakom. Če je mogoče, se umaknite v zaprt prostor, kjer so okna zaprta in prezračevanje izklopljeno.

Odstranite oblačila, ki so bila izpostavljena dimu. Oblačila lahko zadržujejo delce in pline. Shranite jih v plastično vrečko in jih operite ločeno od ostalih oblačil.

Umijte se z vodo in milom. Umijte kožo, obraz, roke, veke in lase. Če so oči dražene, jih izperite s čisto tekočo vodo.

Spremljajte svoje počutje. Bodite pozorni na simptome in znake, kot so draženje oči, nosu ali grla, kašelj, težko dihanje, sopenje, glavobol, slabost ali omotica.

Poiščite zdravniško pomoč, če se simptomi in znaki poslabšajo ali ne minejo v nekaj urah. Če ste bolnik s kroničnimi boleznimi dihal ali srčno-žilnimi boleznimi, če ste noseči ali imate dojenčka ali če čutite bolečino v prsih, zmedenost ali težko dihanje, so to nujna stanja, za katera je potrebno poiskati NUJNO ZDRAVNIŠKO POMOČ.

Najbolj ranljive skupine so otroci in dojenčki, starejši, nosečnice, bolniki s kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma, kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOPB)), bolniki s kroničnimi boleznimi srca in ožilja in ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom.

Onesnaženost zraka, ki nastane zaradi dima požara, lahko pri ljudeh s kroničnimi pljučnimi boleznimi (npr. astma in kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOPB)) povzroči težave z dihanjem ter lahko sproži poslabšanje njihove osnovne bolezni. Obsežni dokazi epidemioloških študij, ki se osredotočajo na izpostavljenost delcem, kažejo na povečano tveganje za obiske urgence in bolnišničnih sprejemov zaradi astme in KOPB.

Astma je stanje, za katerega je značilno kronično vnetje manjših dihalnih poti z občasno zožitvijo dihalnih poti, kar se kaže z znaki in simptomi: težko dihanje, piskajoče dihanje, tiščanje v prsih in kašelj, ki ga včasih spremlja odvečna sluz.

Zaradi izpostavljenosti dimu požara se lahko poslabša zdravstveno stanje tudi bolnikom s KOPB. Bolniki s KOPB imajo pogosto astmatično komponento, ki lahko povzroči njihovo doživljanje simptomov, podobnih astmi. Ker je njihova pljučna zmogljivost običajno resno ogrožena, lahko dodatna zožitev dihalnih poti pri posameznikih s KOPB povzroči poslabšanje stanja, kar zahteva zdravniško pomoč.

Pomemben del prebivalstva ima hiperodzivnost dihalnih poti, to je pretirano nagnjenost velikih in malih dihalnih poti (bronhijev in bronhiolov) na zoženje kot odziv na dražila dihal, vključno s hladnim zrakom, suhim zrakom in drugimi dražljaji, kot so tudi onesnaževala v dimu požara. Hiperodzivnost dihalnih poti  je značilna za astmo, vendar je to nagnjenje mogoče najti tudi pri mnogih posameznikih brez astme, na primer med in po okužbi spodnjih dihalnih poti. Pri takih posameznikih lahko izpostavljenost dimu požara povzroči simptome, podobne astmi.

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok za prezgodnjo umrljivost po celem svetu. Večina smrti zaradi srčno-žilnih bolezni prizadene osebe, stare 65 in več. Bolniki z boleznimi srca in ožilja (visok krvni tlak, popuščanje srca, žilne bolezni, kot so bolezni koronarnih arterij in cerebro-vaskularne bolezni) imajo večje tveganje za akutne možganske in srčno-žilne dogodke, ki jih povzročajo onesnaževala zraka.

Ob izpostavljenosti delcem (predvsem PM_2,5 in ultrafinim delcem (UFP)) se pri srčno-žilnih bolnikih lahko pojavijo naslednji simptomi: palpitacije, neobičajna utrujenost, omotica, sopenje, občutek stiskanja v prsnem košu, bolečina v prsih, vratu ali ramenih. Kemične spojine, ki se sproščajo ob gorenju, povzročijo vnetje in oksidativni stres, ter vstop mediatorjev vnetja v krvni obtok in povečajo tveganje za nastajanje krvnih strdkov, angino pektoris in srčno ter možgansko kap. Študije so pokazale, da izpostavljenost UFP delcem povzroči večjo verjetnost za srčno kap, nenadno smrt zaradi motenj srčnega ritma ter možgansko kap. Epidemiološke raziskave o povezanosti onesnaževal zraka, ki nastanejo ob požarih, in akutnimi srčno-žilnimi dogodki, so neenotne.

Vsi otroci, tudi zdravi, imajo ob izpostavljenosti onesnaževalom zraka (tudi ob požarih) večje tveganje za učinke na zdravje. V primerjavi z odraslimi preživijo otroci več časa zunaj, so bolj intenzivno telesno dejavni in vdihnejo več zraka glede na težo telesa, kar vpliva na razvijajoča se pljuča. Zaradi teh vzrokov je ob požarih v okolici pomembno, da otrokom omejimo intenzivno telesno dejavnost na prostem. Otroci so lahko izpostavljeni tudi prahu na pogorišču po požaru, preden se sanirajo ostanki na pogorišču. Simptomi in znaki ob vdihavanju onesnaževal zraka ob požaru so lahko: kašelj, sopenje, težko dihanje, tiščanje v prsih. Epidemiološke raziskave povezujejo onesnaženost zraka z znižanimi pljučnimi funkcijami pri otrocih. Onesnaževala v zraku lahko povzročijo nastanek ali poslabšanje astme ali napade astme pri otrocih. Epidemiološke raziskave so pokazale večje število obiskov na urgenci zaradi astme pri otrocih v času požarov. V času požara se tudi poveča odsotnost otrok od pouka v šoli in drugih vsakodnevnih aktivnosti.

Poleg očitnih učinkov na zdravje lahko otroci doživijo tudi precejšnjo čustveno stisko, ki je posledica tesnobe in žalosti, ki sledi požaru. Pomembno je upoštevati ne le možne posledice požara za fizično zdravje otrok, ampak tudi potencialno dolgoročnejše psihološke posledice.

Med nosečnostjo pride v telesu bodoče matere do fizioloških sprememb, kot sta zvišana frekvenca dihanja in povečanje volumna plazme in krvi, kar povzroči večjo ogroženost nosečnic ob izpostavljenosti onesnaževalom zraka. Poleg tega materina izpostavljenost ob požaru lahko v času kritičnega razvoja zarodka škoduje le-temu. Epidemiološka raziskava je pokazala znižanje porodne teže ob izpostavljenosti zarodka v maternici onesnaževalom zraka iz požara v naravi. Drugi pomembni mehanizem, ki vpliva na zdravje nosečnic ob požarih na prostem, je psihosocialen stres. Obstaja precej dokazov o nizki porodni teži ob rojstvu zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti cigaretnemu dimu, vključno z aktivnim in pasivnim kajenjem. Znanstvena literatura o zdravstvenih učinkih predporodne izpostavljenosti onesnaženemu zraku je še vedno nedosledna. Študije, ki preučujejo kronično izpostavljenost delcem, kažejo na neugodne porodne izide (npr. zmanjšana porodna teža novorojenčkov, prezgodnji porod).

Pri starejših obstaja povečano tveganje za zdravstvene posledice zaradi kratkotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku ob požarih, saj so pri njih že odkrite in še neprepoznane bolezni srca in ožilja ter dihal bistveno pogostejše kot pri ostalih starostnih skupinah. S starostjo upadajo tudi pomembni fiziološki procesi, vključno z obrambnimi mehanizmi, kot je na primer oslabljen imunski odziv. Epidemiološke študije poročajo, da je tveganje za obiske urgence in sprejem v bolnišnico ter umrljivost pri starejših ob večji izpostavljenosti delcem večje. Zato je treba starejše v času požarov še posebej opozoriti na preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti.

Upoštevajte navodila vodstva intervencije, gasilcev, civilne zaščite ter poslušajte obvestila na lokalnem radiu in TV. Spremljajte spletno stran Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Agencije RS za okolje (ARSO).

V Sloveniji v večjih mestih in še na nekaterih drugih lokacijah stalno potekajo meritve nekaterih onesnaževal zraka (https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/), vendar njihov osnovni namen ni spremljanje onesnaženosti zraka, ki ga povzroča požar. Ob požarih je le redko tako, da je katero od teh merilnih mest na območju, ki je pod vplivom dima, ki se širi z mesta požara. Zaradi tega so podatki iz teh stacionarnih merilnih mest le izjemoma primerni tudi za vrednotenje onesnaženja zraka, ki ga povzroča požar.

Na zgoraj omenjeni spletni strani je dosegljiv tudi indeks kakovosti zraka, ki ga objavlja Agencija RS za okolje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, skupaj s priporočili, kako naj prebivalci in posebej ranljive skupine prebivalstva ravnajo ob različnih stopnjah onesnaženosti zraka. (dostopno na: https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/ ).

Če je merilno mesto pod vplivom dima, ki se sprošča na mestu požara, so tudi informacije, ki jih posredujejo urne meritve in indeks kakovosti zraka pomembno vodilo, kako je treba ravnati, da čim bolj zaščitimo svoje zdravje pred škodljivimi vplivi, ki jih povzroča dim.

Zavedati se je treba, da so merilna mesta za spremljanje onesnaženosti zraka le izjemoma na takšnih lokacijah, da bi bila reprezentativna za onesnaženost zraka, ki jo povzroča požar. Enako velja tudi za objavljene indekse kakovosti zraka, ki temeljijo na rezultatih meritev na teh merilnih mestih. Da bi rešili to težavo, se ob vseh večjih požarih med drugim aktivira tudi mobilna enota za merjenje onesnaženosti zraka. Ta o trenutni stopnji onesnaženosti zraka na območju požara obvešča pristojni štab civilne zaščite. Trenutna programsko tehnična opremljenost pa še ne omogoča, da bi se ti podatki na spletu ali kje drugje tudi ažurno javno objavljali. Zato izpostavljamo, da vsi z dimom požara prizadeti prebivalci redno spremljajo in upoštevajo navodila, ki jih v zvezi z ravnanjem prebivalstva daje vodstvo intervencije preko javnih medijev.

Navadne kirurške maske ne nudijo zaščite pred strupenimi plini in delci.

Če se območju požara ne moremo izogniti, je priporočljiva maska, ki dobro tesni, se dobro prilega obrazu in je iz materiala, ki dobro filtrira tudi manjše delce, npr. obrazna maska tipa FFP .

Zavedati pa se moramo, da omenjene maske ščitijo samo pred delci, ne pa tudi pred plinskimi onesnaževali. Univerzalnih mask, ki bi hkrati ščitile pred vsemi onesnaževali, ni.

Ko si masko nadenemo, jo prilagodimo svojemu obrazu. Upogljivi del zgornjega roba maske, ki pokriva nosni koren, ukrivimo po obliki svojega nosu. Maska mora pokriti nos in usta in se po vseh robovih tesno prilegati.

Ves čas nošenja mora maska pokrivati nos in usta in se tesno prilegati obrazu.

Če maska ne tesni dobro, bo onesnažen zrak, ki ga vdihujemo, tekel po poti najmanjšega upora, to je skozi reže ob straneh obraza, namesto skozi filtrski material maske. V takem primeru nas maska ne bo dobro ščitila.

Tveganje lahko traja več dni po koncu požara, dokler ni zrak ponovno čist. Sledite obvestilom o kakovosti zraka (Agencija Republike Slovenije za okolje) in priporočilom uradnih organov.

Neposredno po požaru odsvetujemo intenzivno gibanje na prostem v neposredni okolici požara, vse dokler je na območju možna večja obremenjenost zraka. To lahko traja še nekaj časa po zaključku gašenja, odvisno tudi od vremenskih pogojev.

Možen je vpliv požara ali požarnih izcednih voda na vire pitne vode. Svetujemo stalno spremljanje obvestil upravljavca vodovodnega sistema oziroma Uprave RS za zaščito in reševanje, če bi prišlo do morebitnega suma ali  onesnaženja na virih pitne vode kot posledica požara. Ob sumu na onesnaženje bodo izdana priporočila.

Med in po požaru ne uporabljajte kapnice, saj lahko vsebuje saje, strupene kemikalije, kovine in druge nevarne snovi, ki se sperejo z lovilne površine. Lastniki kapnic naj pred nastopom padavin preusmerijo vodo z lovilnih površin, ki so onesnažene zaradi požara, stran od hranilnika za vodo, da se lovilna površina najprej dobro spere in ta voda odteče mimo hranilnika. S tem se prepreči dotok onesnažene vode v hranilnik.

Dim, saje in delci (PM), ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, se posedajo na tla in na rastline, tudi na sadje in zelenjavo in jih tako lahko zaužijemo. Posedajo se na rastline, ki so krma za živali. Dim in pepel lahko predstavljata problem tudi na veliki oddaljenosti od samega požara. Z dežjem se snovi spirajo tudi v tla.

Za zelenjavo na vrtovih velja: če so na njej vidne saje oziroma usedline, ni primerna za uživanje. Enako tudi na območjih, kjer je bil dim. Priporočamo, da vrtnin, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Zelenjavo naj se poreže in zavrže med mešane komunalne odpadke (ne v kompost ali med biološke odpadke).

Za priporočila glede poljščin in krme za živino svetujemo, da se posvetujete s kmetijsko strokovno službo (Uprava za varno hrano, veterino in varstvo rastlin, kmetijsko gozdarski zavodi, Kmetijski inštitut Slovenije).

Hrano, ki je bila neposredno izpostavljena dimu, zavrzite.

Če je prišlo do izpada električne energije, ravnajte s hrano v hladilnikih in zamrzovalnikih po navodilih, ki jih najdete v brošuriVarnost živil v izrednih razmerah.

Po požaru priporočamo čiščenje zunanjih površin, ki jih je dosegel dim s sajami. S tem zmanjšamo vnos onesnaževal, ki so prisotna v prahu, zemlji in pesku, preko rok in ust ter dihal v telo. Čiščenje izvedemo z vodo in detergentom (zunanje okenske police, igrala in vrtno pohištvo (klopi, mize, stoli, otroška igrala…)), tlakovane površine speremo z vodo.

Svetujemo, da prebivalci redno mokro čistijo prah na površinah v bivalnih prostorih.

Pred igro otrok v peskovnikih svetujemo, da se odstrani zgornja plast mivke in zavrže ali mivko  v celoti zamenja. Če imamo možnost, v začetnih fazah požara, ko se onesnaževanje z dimom šele začenja, peskovnik prekrijemo s debelejšo plastično folijo, da preprečimo posedanje saj na mivko. Po požaru onesnaženo folijo zavržemo med mešane komunalne odpadke.

Če je trava že toliko velika, jo pred igranjem na travi pokosimo in zavržemo med mešane komunalne odpadke.

Vrtci, šole, športna društva in druge organizacije, ki vključujejo otroke in šolarje na prizadetem območju, naj še posebej  upoštevajo objavljena priporočila v primeru požara.

Ker lahko požari, čeprav so lokalizirani, trajajo dalj časa in lahko njihov vpliv seže na različna, tudi oddaljena območja, se pogosto pojavljajo vprašanja, ali je v takšnih razmerah primerno izvesti javne prireditve na prostem.

Eden osnovnih ukrepov v povezavi s požari je, da skušamo izpostavljenost ljudi dimu čim bolj zmanjšati. Zaradi tega na območjih, kamor seže neposreden vpliv požara v obliki onesnaženosti zraka z dimom, prirejanja javnih prireditev na prostem ne priporočamo.

Zaradi lokalnih meteoroloških razmer, kot je npr. smer vetra, ni mogoče točno napovedati in tudi ni mogoče pravočasno izdati vsakokratnih natančnih opozoril v zvezi z območji, na katera bo segel vpliv požara. Izdana opozorila lahko tudi odstopajo od dejanskega razvoja dogodkov.

Organizatorjem dogodkov, prebivalcem in obiskovalcem območij, do katerih bi lahko segel vpliv požara, zato svetujemo, da ob morebitnem ponovnem pojavu dima ves čas spremljajo razvoj dogodkov in upoštevajo opozorila pristojnih institucij, ki se bodo redno pojavljala v medijih. To velja še posebej za osebe, ki spadajo v katero od ranljivih skupin.

Na požarnem območju, kjer so bili prizadeti tudi stanovanjski predeli, je po požaru realno pričakovati, da so v bazene zaradi močnega vetra nanesene različne vrste nečistoč in odpadkov, kot so leteči pepel, drevesne veje, listje, tudi ostanki kemikalij za gašenje požara itd. Sestava pepela je odvisna od temperature gorenja in materiala, ki gori. Dim in pepel lahko predstavljata problem tudi na veliki oddaljenosti od samega požara.

Pri požarih v naravi, in pri dovolj visoki temperaturi, pepel sestavljajo predvsem elementi, kot so kalcij, magnezij, natrij in drugi minerali. Pri gorenju gradbenih materialov zgradb in ostalih objektov ter pri nižjih temperaturah gorenja in pri tlenju, pa je lahko sestava pepela bolj problematična zaradi vsebnosti strupenih elementov. Čiščenje bazenov po požarih je zato treba izvajati previdno in ob upoštevanju nasvetov strokovnjakov.

Če imamo možnost, v začetnih fazah požara, ko se onesnaževanje z dimom šele začenja, bazen prekrijemo s debelejšo plastično folijo, da preprečimo posedanje saj v kopalno vodo. Pred ponovno uporabo je potrebno bazen pregledati, preveriti delovanje vse opreme in ga uporabiti šele po tem, ko preverimo, da je kopalna voda ustrezne kakovosti.