Podnebne spremembe nam prinašajo pogostejša obdobja vročih dni, ki bodo tudi daljša in intenzivnejša. Za počutje in zdravje prebivalcev je to pomembno. Pričakujemo, da bodo daljša obdobja vročine organizem tudi bistveno bolj obremenila. Koliko in kako natančno še nimamo podatkov, izkušenj. Zato je priprava na vroče dni še bolj pomembna.
Koga lahko vročina najbolj prizadene?
Vročina lahko prizadene vse prebivalce. Nekatere skupine prebivalcev pa so še posebej/še bolj občutljive:
- starejši, otroci, nosečnice
- bolniki: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu in na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. osebe s srčno žilnimi obolenji , obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo, osebe z obolenji ledvic, osebe z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
- prebivalci s socialno-ekonomskimi problemi (ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
- prebivalci, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (npr. onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavci, ki delajo na prostem, rekreativni športniki, popotniki, begunci).
- prebivalci mest: Vročinski valovi so še posebej intenzivni v urbanih območjih zaradi (a) zamenjave vegetacije z asfaltom in betonom, ki spremeni tokove sevalne energije in zmanjša površinsko vlago, (b) sprememb prizemnega zračnega toka zaradi zapletene geometrije ulic in zgradb; (c) proizvodnje antropogene toplote. Te spremembe ustvarjajo temperaturno razliko med mestnim in podeželskim okoljem, kar imenujemo učinek mestnega toplotnega otoka. Urbana območja podnevi vsrkajo toploto, ponoči pa jo počasi sproščajo in ogrevajo zrak, kar preprečuje okrevanje človeškega telesa po dnevni izpostavljenosti visoki vročini.
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:
- dehidracijo,
- kožne izpuščaje
- vročinske krče
- vročinsko izčrpanost
- omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
- vročinsko kap,
- poslabšanje obstoječih bolezni.
Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto.
- zmanjšamo izpostavljenost vročini:
- se umaknemo v SENCO, v naravo ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
- zmanjšamo nastajanje toplote:
- OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
- Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.
- telesu omogočimo odvajanje toplote:
- s pravilno izbiro OBLAČIL,
- zadostnim uživanjem TEKOČIN.
- Pomagamo drugim:
- Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
- NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
- Ne pozabimo:
- Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok).
- V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
- ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
- Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.
