Zrak
Slaba kakovost zraka škodi našemu zdravju, blaginji in okolju.
Slaba kakovost zraka škodi našemu zdravju, blaginji in okolju.
Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju.
Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.
Vzroke onesnaženja zraka, glavna sta nedvomno promet in individualna kurišča pozimi, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev (PM), dušikovih oksidov (NOx), ozona (O3) in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000–130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.
Za Slovenijo velja, da so najbolj onesnažena mesta v kotlinah pozimi, ko pride do temperaturne inverzije (Ljubljana, Celje, Zasavje) in se onesnaževala zraka zadržujejo in nabirajo v kotlinah. Visoke koncentracije onesnaževal v zraku so predvsem v času prometnih konic (zjutraj, pozno popoldne). Vzroki za onesnažen zrak v Sloveniji so predvsem promet in individualna kurišča, pa tudi industrija. V poletnem času se pojavlja onesnaženost zraka z ozonom, zlasti na Primorskem.
Kakovost zraka, ki ga dihamo, ima pomemben vpliv na naše počutje in zdravje. V preteklosti smo onesnaženosti notranjega zraka posvečali precej manj pozornosti kot onesnaženosti zraka na prostem. Ker tudi do 90 odstotkov svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, je zelo pomembno, da je zrak v naših bivališčih, v šoli, na delovnih mestih in v drugih zaprtih prostorih, čist.