Čiščenje z vodo in čistili v kuhinji zadostuje. Pomembno je, da čistimo redno in temeljito. Razkuževanje s kemikalijami v kuhinji običajno ni potrebno.
Čistilna sredstva
Za uporabo v gospodinjstvu je v prodaji veliko različnih čistilnih sredstev.
Na splošno velja, da bolj kot je čistilo uspešno, bolj je agresivno in bolj škoduje okolju in zdravju ljudi. Če je čiščenje preudarno urejeno in sprotno, se potrebuje malo različnih čistil.
V gospodinjstvu moramo biti posebej pozorni pri uporabi čistil in njihovem shranjevanju.
Čistila so lahko:
- mehanska: na primer abrazivna sredstva (grobi in fini praški, suhi praški, praški v pastah)
- kemijska: na primer mila, detergenti.
Uporaba
V domačem gospodinjstvu uporabljamo za čiščenje predmetov in površin ter vzdrževanje higiene predvsem mila in detergente, ter čisto vodo.
Za površine/predmete, ki jih čistimo, mora biti čistilno sredstvo namensko.
Pri uporabi vseh čistil moramo strogo upoštevati navodila proizvajalca. V navodilih se nahajajo pomembne informacije za varno uporabo detergentov ter drugih izdelkov za čiščenje in vzdrževanje ter informacije kako zagotoviti najboljše rezultate.. Če čistilo vsebuje nevarne, obstojne, bioakumulativne in strupene snovi mora biti opremljeno z varnostnimi informacijami, oziroma Varnostnim listom. V Varnostnem listu so napisane informacije o ustrezni in odsvetovani uporabi, o sestavinah, ukrepih za prvo pomoč in pri izpustih, o ravnanju in skladiščenju, nadzoru izpostavljenosti, osebni zaščiti, o obstojnosti in reaktivnosti, toksikološki in ekološki podatki, o varnem odstranjevanju in prevozu…
Nikoli ne smemo mešati različnih čistil, ker so med njimi možne neželene kemijske reakcije.
Čiščenje z vodo in detergentom odstrani 80-90% mikroorganizmov z različnih površin, tudi tal.
Shranjevanje
- Čistila za kuhinjo shranjujemo na posebnem mestu ločeno od živil in drugih čistil.
- Čistila hranimo vedno v originalni embalaži.
- Čistila hranimo izven dosega otrok in domačih živali.
Odstranjevanje prazne embalaže
Čistila porabimo do konca.
Prazno embalažo odstranimo po navodilih na embalaži. Če ni posebnih zahtev, embalažo lahko odvržemo v namenske zabojnike za komunalne odpadke iz plastike in stekla. Če so čistila označena s posebno oznako (jedko, vnetljivo), je embalažo potrebno zbirati skupaj z nevarnimi odpadki.
Razkužila
Razkuževanje v kuhinji običajno ni potrebno. Če pa ga izvajate, uporabite razkužila, ki so v Sloveniji pregledana in odobrena. Njihov seznam je na voljo v registru biocidnih proizvodov kot vrsta BP »2« . Več o razkuževanju v času v času preprečevanja širjenja okužbe s SARS-CoV-2 najdete tukaj.
Nekaj pomembnih dejstev in praktičnih nasvetov pri vzdrževanju čistoče v kuhinji:
Kuhinjske krpe za pomivanje in gobice vzdržujemo čiste, suhe in jih redno menjamo. Kuhinjske krpe, ki jih večkrat uporabimo, so tudi lahko gojišča za bakterije
Pomito posodo pustimo, da se brez brisanja posuši na zraku.
Vse delovne površine v kuhinji, deske za rezanje in pribor pomijemo takoj po uporabi. V nasprotnem primeru se zaradi ostankov hrane in temperature v kuhinji, ki je zelo ugodna za razmnoževanje mikroorganizmov, ti zelo močno in hitro namnožijo.
Še posebej, ko delamo s surovim mesom ali jajci ter s surovo zelenjavo/sadjem, moramo površine in posodo takoj pomiti s toplo vodo in detergentom.
Različna čistila, kot so na primer čistila za odtoke, odstranjevalci madežev, čistila za pečice… vsebujejo jedke kemikalije, ki močno obremenjujejo odpadno vodo. Namesto teh lahko v kuhinji uporabimo jedilno sodo, sol in kis. Lahko jih uporabljamo v različnih kombinacijah za čiščenje različnih predmetov in površin v gospodinjstvu ter za čiščenje odtokov. So zelo primerna in varna ekološka zamenjava za agresivne kemikalije v čistilih. V odtoke ne zlivamo maščob.
Agresivna kemijska čistila in razkužila močno obremenjujejo okolje, zato jih uporabljajmo čim manj. Izbirajmo med tistimi, ki so biološko razgradljiva.
Po potrebi uporabljamo ustrezno osebno varovalno opremo (npr. rokavice). Poskrbimo za ustrezno zračenje prostora.
Pomembno je, da preberemo varnostne informacije na embalaži (oziroma pogledamo v Varnostni list, dostopen na spletu) saj se tako podučimo o tveganjih in ustreznih ukrepih za varno uporabo izdelka. Na etiketi, ali v Varnostnem listu so tudi informacije kako ukrepati, kadar pride do napačne uporabe/nesreče. V primeru, ko pokličemo zdravnika ali Center za zastrupitve, imejmo možnost prebrati informacije na embalaži, ali iz Varnostnega lista, saj nam bodo na podlagi teh informacij lahko dali natančne napotke. V primeru obiska pri zdravniku s seboj vzemimo tudi originalno embalažo.
Z nekritično uporabo razkužil povzročamo bakterijsko odpornost na razkužila. To je podobno, kot bakterijska odpornost na antibiotike. Zato naj velja, da v običajnih razmerah v gospodinjstvu vzdržujemo čistočo s toplo vodo in čistili, z mehanskim odstranjevanjem nečistoče, predvsem pa s sprotnim in rednim čiščenjem.
Viri:
- Ana Zlata Dragaš, Marjeta Škerl: Higiena in obvladovanje okužb. Izbrana poglavja. ZRC SAZU, Ljubljana 2004.
- Ana Kraker Starman : Higienski minimum, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999.
- World Health, O. (2020). Cleaning and disinfection of environmental surfaces in the context of COVID-19: interim guidance, 15 May 2020 CC BY-NC-SA 3.0 IGO). https://apps.who.int/iris/handle/10665/332096
- NIJZ : Priporočila za čiščenje in razkuževanje prostorov izven zdravstvenih ustano v času preprečevanja širjenja okužbe s SARS-CoV-2
- https://www.cdc.gov/hygiene/cleaning/cleaning-your-home.html