Materiali in izdelki, v stiku z živili so različni materiali in izdelki, ki so namenjeni stiku z živili, so že prišli v stik z živili in so izdelani v ta namen, ali pa se lahko pričakuje, da bodo prišli v stik z živili (v nadaljevanju materiali).
Med materiale sodijo različni gospodinjski izdelki: kuhinjska in namizna posoda in pribor (npr. posoda za kuhanje in shranjevanje, pribor za pripravo in serviranje hrane, kozarci, krožniki), deli gospodinjskih aparatov za pripravo in shranjevanje hrane, ki prihajajo v neposreden stik z živili (npr. mešalniki, rezalniki, hladilnik), različna embalaža za živila (npr. plastenke za pijače, škatle, pločevinke). Sem sodijo tudi deli strojev in opreme, za predelavo živili (npr. transportni trakovi, mešalne posode), tiskarske barve za embalažo, zamaški, tesnila, lepila, voski, ionsko izmenjevalne smole, ki se uporabljajo v živilski industriji, vreče za sadje in zelenjavo… skratka vse vse kar prihaja v stik s hrano pri njeni pridelavi in predelavi, pripravi in shranjevanju.
Gre za veliko raznovrstnih materialov: aktivne in inteligentne materiale in izdelke, lepila, keramiko, pluto, gum, steklo, smole za ionsko izmenjavo, kovine in zlitine, papir in lepenko, plastične mase, tiskarske barve, regenerirano celulozo, silikone, tekstil, lake in premaze, voske in les.
Kakšni morajo biti ti materiali, da njihova uporaba ne bo ogrožala zdravja, spremenila sestave, videza in okusa živil je predpisano v Evropski zakonodaji, ki je dostopna tukaj. Pri nas se zakonodaja na področju materialov v stiku z živili obravnava na Ministrstvu za zdravje, nadzor nad izvajanjem zakonodaje pa izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Skladnost materialov in izdelkov v stiku z živili z zakonodajo (in tudi s standardi ter strokovnimi priporočili) ugotavlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, NLZOH.
Za vse materiale in izdelke veljajo osnovna splošna pravila: morajo biti izdelani v skladu z dobro proizvodno prakso, njihove sestavine (pri normalnih in predvidljivih pogojih uporabe) pa ne smejo prehajati v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi; povzročale nesprejemljivo spremembo v sestavi živil; ali poslabšanje organoleptičnih lastnosti živil (krovna Uredba 1935/2004, Uredba o dobri proizvodni praksi 2023/2006). Med drugim je pomembno tudi, da označevanje, oglaševanje in predstavitev materiala ali izdelka ne zavaja potrošnikov. Uredba 1935/2004 predpisuje, da morajo biti materiali in izdelki, ko še niso v stiku z živili, kadar se dajo v promet opremljeni z besedilom „za stik s živili“ ali s posebno oznako, kar zadeva njihovo uporabo (npr. avtomat za kavo, steklenica za vino, jušna žlica) ali pa z znakom na sliki 1.
Slika 1: Simbol kozarca in vilic, ki lahko spremlja materiale in izdelke v stiku z živili (razen izdelkov, ki so zaradi svojih značilnosti nedvoumno namenjeni stiku z živili).
Ker žal noben material ni popolnoma inerten, sestavine materialov v različnih količinah prehajajo v živila. Prehajanje (pri plastičnih materialih temu prehajanju pravimo migracija, pri kovinskih materialih pa sproščanje) različnih snovi iz materialov v živila je odvisno od samega materiala, od vrste živila, ki z materialom prihaja v stik, od časa stika in temperature živila, ter od razmerja med površino materiala in prostornino živila. Kakšne so koncentracije snovi, ki so se iz materialov sprostile v živila, ki pa ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, je navedeno v specifični zakonodaji, ki je za zdaj na voljo le za plastične in keramične materiale, reciklirano plastiko, aktivno in inteligentno embalažo, ter regenerirano celulozo (to so t.i. harmonizirani materiali, več na spletni strani tukaj). Za ostale materiale ni specifičnih zahtev, seveda pa morajo biti varni (za vse materiale veljajo zahteve zgoraj navedene Krovne uredbe 1935/2004 in Uredbe o dobri proizvodni praksi 2023/2006).
Nekatere evropske države imajo za neharmonizirane materiale nacionalno zakonodajo. Informacije o tem kako različne države članice obravnavajo neharmonizirane materiale je zbranega v dokumentu JRC Non-harmonised food contact materials in the EU: Regulatory and market situation: BASELINE STUDY: Final report.
Slovenija nima nacionalne zakonodaje za neharmonizirane materiale, ki bi določala mejne vrednosti za specifično migracijo snovi.
Za neharmonizirane materiale so v veliko pomoč dokumenti Sveta Evrope. Več o delu sveta Evrope na področju materialov v stiku z živili najdete tukaj. Svet Evrope je sprejel krovni dokument Resolucijo za (neharmonizirane) materiale, ki je ekvivalentna krovni evropski Uredbi 1935/2004. Objavljena je na spletni strani EDQM (povezava do spletne strani je tukaj), na voljo pa je tudi slovenski prevod Resolucije (tukaj). Svet Evrope in Evropska komisija na področju materialov v stiku z živili dobro sodelujeta, tehnični vodniki Sveta Evrope priporočila pa niso pravno obvezujoči. Industrija in strokovna javnost jih vseeno upošteva, ker predstavljajo najnovejša dognanja na področju materialov v stiku z živili, njihovo upoštevanje pa omogoča boljšo varnost neharmoniziranih materialov.
Za zdaj so na voljo Tehnični vodnik za papir v stiku z živili, Tehnični vodnik za podporno dokumentacijo za ugotavljanje skladnosti in varnosti materialov in Tehnični vodnik za kovine in zlitine v stiku z živili. V pomoč pa sta tudi multianalitska metoda za tiskarske barve in dokument o sproščanju kovin iz emajla. Aktivnosti Sveta Evrope v zvezi z materiali v stiku z živili, publikacije, resolucije in izjave o politiki so zbrane tukaj. Elektronske verzije dokumentov so na voljo brezplačno.
V Tehničnem vodniku za kovine in zlitine je opisana uporaba kovinskih materialov za stik z živili, mejne vrednosti za sproščanje elementov v živila/simulante in način preskušanja kovinskih materialov. Tehnični vodnik za kovine in zlitine bo kmalu na voljo tudi v slovenskem prevodu.
V Tehničnem vodniku za papir je poleg splošnih zahtev in zahtev za kakovost in varnost papirja in kartona v stiku z živili, med drugim opisano tudi preskušanje skladnosti, detekcija prisotnosti recikliranega materiala v papirju, ter priprava spremljajoče dokumentacije in Izjave o skladnosti.
V dokumentu je opisana dokumentacija o varnosti in skladnosti materialov in izdelkov, ki spremlja materiale v skladu z načeli, določenimi v Resoluciji. Dokument je treba brati skupaj z vodniki za posamezne materiale, poleg ustreznih predpisov Evropske unije in nacionalnih predpisov.
Preskušanje materialov v stiku z živili iz uradnega nadzora in za različne stranke pri nas opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je tudi slovenski referenčni laboratorij za materiale v stiku z živili.
Znanstveno in tehnično pomoč na področju preskušanja materialov v stiku z živili nudi Evropski referenčni laboratorij za materiale v stiku z živili. Z njim v sklopu mreže referenčnih laboratorijev za materiale v stiku z živili sodeluje tudi naš Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano.
Znanstveniki EFSA pripravljajo znanstvena priporočila za Evropsko komisijo in nacionalne zakonodajalce glede varnosti snovi, ki se uporabljajo v materialih v stiku z živili in za Evropsko komisijo pripravijo znanstvena priporočila glede morebitnih specifičnih vprašanj na tem področju. V sklopu EFSA deluje znanstvena mreža
Poleg tega, da so materiali varni je tudi pomembno, da jih uporabljamo na varen način. Nasveti NIJZ o tem so na voljo tukaj.
EFSA: Evropska agencija za varnost hrane
EDQM: Evropski direktorat za kakovost zdravil in zdravstvenega varstva (del Sveta Evrope)
NLZOH: Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano
JRC: Skupno raziskovalno središče (služba Evropske komisije)
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
