Pomembno je tudi stalno prezračevanje v prostoru (prezračevanje kopalnic, dosledna uporaba kuhinjske nape…). Čist in suh zunanji zrak je mogoče v bivalno okolje dovesti tudi z ventilatorji. Ob poplavah pa uporabimo tudi grelce za sušenje sten in sredstva za odstranjevanje vlage. Če uporabimo ventilatorje, je treba paziti, da spor ne zanesemo v neonesnažene predele. Relativno vlažnost v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati na ravni 40–60 %. Po poplavah je treba zračiti vse prostore, naprave za prezračevanje in klimatizacijo stavb pa je treba redno vzdrževati.
Odstranitev plesnivega gradbenega materiala/pohištva/lesenih delov naj se izvede pred uničevanjem plesni, tako da preprečimo razsoj spor.
Pri čiščenju plesnivega območja morajo osebe izvajati zaščitne ukrepe, da se omeji izpostavljenost plesnim. Na splošno se lahko neporozne plesnive površine očistijo z milom in vodo. Pri čiščenju plesni je vedno treba nositi masko; priporočljiva je uporaba rokavic, ki segajo do komolcev. Zaželena je uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku. Čiščenja/uničevanja plesni naj ne izvajajo osebe, ki ob izpostavljenosti plesnim razvijejo simptome preobčutljivosti (izcedek iz nosu in solzenje, pekoč občutek v očeh, kihanje, kašljanje,…). Več o učinkih plesni na zdravje lahko preberete na naslednji povezavi. Za uničevanje plesni se uporabljajo tudi različni biocidi (fungicidi). Ti so lahko strupeni za človeka, zato se dosledno ravnajte po navodilih proizvajalca. Za uničevanje plesni v notranjem prostoru nikoli ne uporabljajte fungicidov za zunanjo uporabo. Več informacij o razkuževanju najdete na spletni strani.
Več o sanaciji plesni najdete na spletni strani Gradbenega inštituta ZRMK in Zavoda za gradbeništvo ZAG.